Marija Perpar, med študenti znana kot Perparca, rojena na novega leta dan 1904 v Tolminu, se je rodila v uradniški družini (oče Ivan je bil davčni uradnik, mama Maria Kovšca, poročena Perpar, pa gospodinja), ki je dajala precejšen poudarek izobrazbi; njen brat je postal zdravnik, absolviral pa je tudi kemijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.19 Sodi v skupino žensk, ki so orale ledino in razblinjale predsodke o ženskah, predvsem o njihovih sposobnostih, pa tudi glede stereotipa o nujnosti sledenja modnim družbenim konvencijam. Šolanje je pričela na pet-razredni ljudski šoli v Gorici, v središču dežele na zahodnem robu slovenskega etničnega prostora.20
Srednješolsko šolanje je nadaljevala jeseni 1915, torej ko so spopadi prve svetovne vojne iz tečajev vrgli življenje na Goriškem, na državni klasični gimnaziji v Ljubljani, ki ga je zaključila z zrelostnim izpitom v roku, junija 1923. Po študiju se je odločila za študij kemije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.21 Kemijo je bilo mogoče študirati tudi na Tehniški fakulteti, vendar so to možnost kandidati v večjem obsegu izbrali šele v drugi polovici tridesetih let, pa še to večinoma moški. Razlika med obema vrstama študija je bila predvsem osnovna usmeritev: na Filozofski fakulteti so absolventi pridobili naziv profesor kemije, na Tehniški fakulteti pa inženir kemije, torej je prva skupina računala na zaposlitev v šolstvu, druga skupina pa v gospodarstvu in ožji javni upravi.22 Perparjeva je izbrala študij, ki ji je omogočal zaposlitev kot profesorici na srednji šoli. Navdušenje nad študijem kemije je prenesla na starejšega brata, zdravnika, zaposlenega v ljubljanski deželni bolnici. Oktobra 1924 se je imatrikuliral na Filozofski fakulteti v Ljubljani za študij kemije.23
Zaradi nepopolne ohranitve njenih semestrskih imatrikulacijskih obrazcev, ki so zaradi vezave v knjigo ob koncu semestra za večino kandidatov praviloma dobro ohranjeni, lahko le delno rekonstruiramo njen študij. Poleg temeljnih kemijskih predmetov pri profesorju Maksu Samcu in Mariusu Rebeku, je poslušala teoretično mehaniko pri Alojzu Kralu, elektronsko teorijo in fiziko pri Valentinu Kušarju, mineralogijo pri Karlu Hinterlechnerju, infinitezemalni račun pri Teodorju Grudinskem, kulturno pedagogiko pri Karlu Ozvaldu, zgodovino grške filozofije, analitično psihologijo, zgodovino psihologije in zgodovino filozofije pri Francetu Vebru, fizikalno kemijo pri Ignaciju Majdelu, tehnično mikroskopijo pri Franu Jesenku, opisno geometrijo pri Cirilu Juvanu, analitično kemijo pri Vasiliju Isajeviću.24
Študij je absolvirala redno v štirih letih in junija 1927 opravila diplomski izpit iz tretje znanstvene skupine, ki je zaobjemal izpite iz anorganske in organske kemije, fizike in fizikalne kemije, torej je diplomirala iz kemije in fizike kot glavnih predmetov.25
19 FKKT, Perpar, dr., ing., Marija, K-a/63, Vprašalna pola (25. 3. 1949).
20 Milenković, 2007, 400–403; Primorski slovenski biografski leksikon, 1985, 624.
21 AMSU, Rektorat I, š. 236, Filozofska fakulteta – zimski semester 1923/24.
22 Diplomanti kemije na Filozofski fakulteti so pridobili naziv profesor kemije, diplomanti kemije na Tehniški fakulteti pa inženir kemije. Vidmar, 1929, 373–387.
23 AMSU, Rektorat I, š. 237, Filozofska fakulteta – zimski semester 1924/25.
24 AMSU, Rektorat I, š. 236, 237, 238, 239.
25 FKKT, Perpar, dr., ing., Marija, K-a/63, Vprašalna pola (25. 3. 1949).
