Dokumentarni zvočni film »Ormož, jugoslovanski Gallspah«, ki ga je finančno podprl dr. Majerič, je bil posnet leta 1935 kot reklamni film, namenjen prihodnjim turistom in bolnikom. V njem je precejšen del namenjen predstavitvi ormoškega zdravilišča.
Film je dolg 20 minut. Ohranjena je dokumentacija o snemanju filma in izdelavi kopije (Nemanič, 1993, str. 281). Mestna občina Ormož je 31. julija 1935 sklenila pogodbo s filmsko družbo »Svetloton« iz Zagreba o snemanju in izdelavi zvočnega filma o mestu Ormož (ZAP, Mestna občina Ormož 1830–194, fasc. Varia 124, snopič 6, Snemanje zvočnega filma Ormož). Ob podpisu pogodbe s »Svetlotonom je Občina Ormož sklenila z dr. Otmarjem Majeričem, zdravnikom v Ormožu, zavezno pismo, dogovor, v katerem se je dr. Majerič zavezal, da bo prevzel nase vse stroške, ki izvirajo ali bi do njih prišlo iz pogodbe med ormoško občino in podjetjem Svetloton pri snemanju in izdelavi filma Ormož. Po obračunu vseh stroškov bo Občina Ormož izročila film v last in popolno uporabo dr. Majeriču. Prepustila mu bo tudi vse dohodke, ki jih bo prinesla uporaba filma. Zdravnik dr. Majerič je istega dne že plačal predujem 5000 din in si s tem zagotovil reklamno snemanje svojega zdravilišča, ki je bilo vključeno v film o Ormožu (Nemanič, 1993, str. 282–283).
Film nas najprej popelje na ogled mesta Ormož in okolice. »Turistom na zemljevidu predstavi lego mesta ob Dravi. Nato prikaže ormoški grad, mestni grb nad grajskimi vrati in dvorano z lovskimi trofejami. V Cerovcu je Matica Hrvatska poskrbela za spominsko ploščo Stanku Vrazu na njegovi rojstni hiši, ki si jo na filmu tudi ogledamo. Potem se v filmu napotimo na sprehod po mestu. Zaustavimo se na trgu pred cerkvijo, kjer se ob spominski plošči spomnimo padlih v 1. svetovni vojni. Ogledamo si meščansko šolo z Marijinim znamenjem, s Hranilnico in posojilnico in nekdanje občinsko poslopje. Tam srečamo nekatere člane občinskega sveta, ki prihajajo iz Občine.
Film nam nato prikaže bolnišnico križniškega reda. Na trgu nas s filma pozdravijo dr. Anton Hrovat, kirurg v bolnišnici, dr. Rosina in sestre križniškega reda.
Nadalje film prikaže Hotel “Reich”, pogled v notranjost hotela, goste na vrtu. Nato srečamo dr. Otmarja Majeriča, ogledamo si njegovo zdravilišče, kopališče z bazenom in s tuši. Sledi odhod avtomobilov z gosti izpred Hotela »Majerič«. V ospredju je dr. Majerič. Vidimo elektrarno, ki je oskrbovala Ormož z elektriko in njeno notranjost. Ob pogledu na Majeričevo kopališče ob Dravi pripelje mimo vlak. Sledijo kabine s tuši, bazen s toplo vodo, kopalci v bazenu. Prikazana je terasa za sončenje s kopalci.
Vrstijo se slike: buffet na kopališču za goste, gostje v buffetu, rojstna hiša prednikov dr. Majeriča, sončna ura na hiši, množica z dr. Majeričem pred hišo, sprehod skupine izletnikov skozi park, izletniki pred neko zgradbo. Nadalje je prikazana strokovna komisija, kako ocenjuje konje, in zopet gostje iz zdravilišča na obisku v vinogradih Jeruzalema, med njimi dr. Majerič, pogled na vinograde in posnetek hiše na Humu. Zopet smo v Ormožu: prikazana je zgradba z napisom »Kletarsko društvo«, sledi Ljudska hranilnica in posojilnica v Ormožu. Film nas nato popelje med vinograde, v vilo in vinsko klet ing. Štefana Brodarja, prikaže vinske sode na dvorišču pred kletjo ter delavca v vinski kleti, Veselka, ki z ročno črpalko pretaka vino iz sodov in nato ročno polni vino v steklenico. Ob koncu sta posneta vrtnarija in nasad vrtnic dr. Brodarja z dečkom med vrtnicami in veselica v Mestni grabi. Ob vinski kapljici se Ormožani poveselijo in zapojejo. Godba na pihala igra za ples, plesalci se vrtijo na odru. Sledi nastop dekliškega pevskega zbora in mladih harmonikarjev. Dogajanje popestrijo še posnetki mlinov na obrežju Drave, v ozadju je viden ormoški grajski stolp, na ražnju pa se pečejo odojki. Film se konča s kosci, ki se pripravljajo na košnjo. Na travniku brusijo rezila svojih kos in zapojejo narodno pesem Ko psi zalajajo. Na začetku filma prisluhnemo ob spremljavi glasbe ubranemu dvoglasnemu petju. Pojejo pesmi: En starček je živel, Ko boš na rajžo šel, Sijaj sijaj sončece, Dere sen ja mali bia. Za to so uporabili v filmu plošče.
V filmu srečamo nekatere znane ormoške osebnosti, ki so mestu in širši okolici s svojo dejavnostjo vtisnile neizbrisen pečat: tako npr. slovitega zdravnika-kirurga dr. Antona Hrovata v ormoški bolnišnici, dr. Otmarja Majeriča, lastnika zdravilišča in pobudnika filma o Ormožu, in ne nazadnje meščane, ki so tam živeli, mesto oblikovali in prispevali k njegovem razvoju. Dokumentarni film o Ormožu je dragocen dokument v »gibljivi sliki«, ki gledalcu razkriva zanimivosti mesta in mu približa življenje v že nekoliko odmaknjenem in zastrtem času tridesetih let 20. stoletja« (Nemanič, 1993, str. 282–283).
