Zadnji junijski teden leta 1931 so v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu izseljenski predstavniki organizirali prvi izseljeniški kongres. 26. junija je dogodek gostila Ljubljana. Udeležila se ga je velika skupina slovenskih izseljencev ter izseljencev drugih jugoslovanskih dežel iz Združenih držav Amerike. Naše glavno mesto je rojakom pripravilo lep sprejem, organizatorji so jim posvetili veliko pozornosti.
Kongres je bil sodeč po zapisih v tedanjih časopisih uspešen. Na dogodku so obravnavali zlasti problematiko, kako v Sloveniji in širše v Kraljevini Jugoslaviji poskrbeti za primerno delo in poiskati stanovanja tistim, ki se vračajo v domovino, ker so v to zaradi starosti in zdravstvenih težav primorani.
Kongres je pripomogel tudi k zavezi, da bo skupna država vložila več skrbi za izseljence. Razpravljali so tudi o stališču jugoslovanskih oblasti do ameriške omejitve naseljevanja naših državljanov ter o materialni pomoči domovine rojakom, ki so v Ameriki postali žrtve gospodarske krize. Centralni izseljeniški urad v Zagrebu je kongresu predložil razna poročila, ki so služila kot temelj in opora razprav. Material Centralnega izseljeniškega urada je vseboval tudi statistične podatke o kolonijah naših rojakov v Severni Ameriki.
Začetek kongresa
Pred uradnim odprtjem kongresa ob 10.00 v prostorih Delavske zbornice so izseljenci v sprevodu obhodili Ljubljano. Ljubljančani in Ljubljančanke so napravili špalir in izseljence vzklikajoč pozdravljali. Nastopali so Sokoli, sokolski glasbeniki in člani železničarske godbe Sloga, ki so izmenjaje igrali koračnice.
Okoli predsedniške mize na kongresu so zavzeli mesta ban dr. Drago Marušič, ameriški poslanik Prince, predsednik kongresa Milan Marjanović, podban Otmar Pirkmajer in župan dr. Dinko Puc. V ozadju se je razgrnila zavesa in pevski zbor pod vodstvom Zorka Prelovca je zapel nekaj domoljubnih pesmi, ki so jih zborovalci nagradili sploskanjem in odobravanjem.
Predsednik Marjanović je odprl kongres in pozdravil rojake na domačih tleh. Nato je nagovoril tudi ameriškega poslanca gospoda Princa, ki ga je predstavil kot prijatelja našega naroda, dobrega poznavalca jezika ter razmer, ki razume jugoslovanske potrebe in težave. Omenil je tudi zasluge bana dr. Marušiča, ki je v času prve svetovne vojne v ZDA deloval za širjenje jugoslovanske ideje med izseljenci. Na koncu je pozdravil še ljubljanskega župana dr. Dinka Puca ter se prebivalcem Ljubljane zahvalil za prijazen sprejem.
Marjanović je poudaril, da je pomembno takšna srečanja redno organizirati, saj krepijo vezi med domovino in izseljenci ter preprečujejo oddaljevanje med njimi. Predlagal je tudi, da kongres pošlje brzojavki kralju Aleksandru in predsedniku Združenih držav Amerike Hoovru. Nato so poslali dve brzojavki, prvo v srbohrvaščini in drugo v angleščini:
“Njegovom Veličanstvu kralju Aleksandru I., Beograd. Jugoslovenski izseljenici okupljeni na prvom izseljeniškom kongresu, otvorenom današnjim danom u Ljubljani u času prvoga dodira sa svojom starom domovinom, razdragani ne samo lepotama nego i velikim napredkom drage i velike Jugoslavije, obračaju svoje misli i svoje najiskrenije želje viteškom Kralju Ujedinitelju, radosni nad procvatom Jugoslavije i ponosni što su Jugosloveni. Da žive Vaše Veličanstvo i ceo kraljevski dom! Predsedništvo kongresa: prof. Juraj Devič, Anton Gerdina, Milan Marjanović.
“Prezident Hoover, Washington. Ob priliki prvega jugoslovenskega izseljeniškega kongresa, vršečega se danes v Ljubljani ob navzočnosti mnogih ameriških državljanov in priseljencev jugoslovenskega porekla, ki ga je obenem počastil s svojo navzočnostjo gosp. J. D. Prince, poslanik USA, Vam, gospod predsednik, mi vsi pošiljamo iskrene pozdrave s hvaležnostjo velikemu ameriškemu narodu, čigar prijateljstvo cenimo in iskreno gojimo. Predsedstvo kongresa.”
Potem so sledili razni nagovori predstavnikov dravske banovine in Ljubljane o pomembnosti izseljencev ter ameriškega veleposlanika Princa. Ta je najprej v srbohrvaščini navdušeno govoril o naravnih lepotah Slovenije in poudaril, kako visoko ceni in spoštuje jugoslovanski narod in njegovo svežo življenjsko moč.
