Poleg pisanja se je Zofka Kveder ukvarjala tudi s prevajanjem. Prevajala je iz nemščine, hrvaščine in češčine v slovenščino in obratno. S svojimi prevodi je prispevala k prepoznavnosti slovenskih avtorjev v srednjeevropskem prostoru, hkrati pa Slovencem in Hrvatom približala zlasti češko dramatiko.
V nemščino je prevedla nemalo slovenskih, srbskih, bolgarskih in hrvaških črtic in novel za praški časopis Politik, dunajski Zeit in Frankfurter Zeitung. Med prvimi je začela v nemščino prevajati Ivana Cankarja in med letoma 1900 in 1903 prevedla dvanajst črtic iz zbirke Vinjete ter roman Na klancu (1903), ki so izhajali v praškem časopisu Politik. V istem časopisu sta leta 1901 izšla tudi prevoda romanov Ciklamen J. Kersnika in Pavao Šegota V. Novaka. Cankar je bil nad prevodi svojih del sprva navdušen, pozneje pa jim je očital slabo nemško slovnico in hrvatizme, ki so po njegovem kvarili slog (Orožen 1978: 224–225).
Za ljubljansko gledališče je iz češčine in hrvaščine prevedla vsaj tri drame: J. Štolbe Morska deklica (1903), G. Preissove Žena sužnja (1904) in F. A. Suberta Žetev (1904).
Zofka Kveder je prevajala tudi lastna dela, saj je tako dosegla širše občinstvo in si zagotovila višje honorarje. »Jaz napišem navadno stvar najprej slovensko, potem pa jo prevedem na drug jezik. Sploh pa imam tudi juridično pravico izdajati vsako svojo stvar v vseh jezikih, kterih sem zmožna, kakor original in ne kakor lastni prevod,« je zapisala v pismu Franu Zbašniku (Kveder 1903). Svoje črtice in novele je prevajala v hrvaščino in nemščino, s češko pisateljico in prevajalko Zdenko Háskovo pa v češčino. Njena češka bibliografija, ki jo je v diplomski nalogi popisala E. Miklavčičeva, obsega kar 183 enot (Kveder 2018). Hásková se je kot prevajalka pri knjižnih prevodih podpisala samo v Vesnickih povídkah (Vaških povestih); tudi večina prevedenih časopisnih prispevkov nima navedenega prevajalca. Literarni zgodovinar Marko Jesenšek je o njunem sodelovanju zapisal, da tako »poduhovljenega odnosa med pisateljem in prevajalcem v slovenskem prostoru do tedaj še ni bilo« (Kveder 2018: 982). Hrvaška zbirka Jedanaest novela iz leta 1913 vsebuje večino novel, ki jih je Zofka Kveder pred tem že objavila v slovenščini. Dramo Amerikanci je leta 1907 prevedla v hrvaščino, še preden je bila uprizorjena v slovenščini. Za časopise Politik, Agramer Tagblatt in Frankfurter Zeitung je v nemščino prenesla številne svoje slovenske in hrvaške novele in črtice.
Viri in literatura:
»Kveder, Zofka.« 2013: Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ZRC SAZU. Pridobljeno 8. maja 2026. https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi171065/
Kveder, Zofka, 1903: Pismo Franu Zbašniku, Zagreb, 31. 3. 1903. Narodna in univerzitetna knjižnica, Rokopisna zbirka, Ms 1115. Pridobljeno 8. maja 2026. https://pisma.org/pismo/1077
Kveder, Zofka, 1913: Jedanaest novela. Zagreb: Društvo hrvatskih književnika.
Kveder, Zofka, 2018: Zbrano delo. Ur. Katja Mihurko Poniž. Knj. 5. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Leksikon pisaca Jugoslavije, 1987: Ur. Živojin Boškov. Knj. 3 (K–Lj). Novi Sad: Matica srpska.
Orožen, Božena, 1978: Zofka Kvedrova v Pragi: ob 100-letnici rojstva. Dialogi XIV/4 (1978). 220–232.
