Kakor je za Prekmurje značilen specifičen zgodovinski razvoj tako se pokrajina odlikuje tudi po pristnih tradicionalnih kulinaričnih posebnostih, ki jo predstavljajo, ji dajejo znak prepoznavnosti in ohranjajo njeno identiteto.
Med vrednote življenja, navade in običaje, ki so se prenašali iz roda v rod, nedvomno sodi tudi ljudska prehrana in čeprav se je ta skozi obdobja in rodove spreminjala, so se določene jedi ohranile vse do današnjih dni. Stare tradicionalne jedi kot so prekmurska gibanica, prekmurska šunka, bujta repa, bograč in razne pogače so tako še vedno sestavni del prekmurske kuhinje. Res pa je, da se vse bolj poudarja sodoben način priprave zdrave prehrane. V skladu s tem nastaja bogata zakladnica izvirnih in smiselnih kombinacij prekmurskih jedi, ki so ponesle sloves Prekmurja daleč v svet.
V preteklosti je v Prekmurju prevladoval kmečki sloj prebivalstva, ki je živel skromno in se tudi zato prehranjeval z doma pridelano hrano. Zaradi večjih kmečkih del kot so bile košnja, žetev, mlačev, obiranje koruze, trgatev in drugih del, kjer je bila dodatna pomoč več kot dobrodošla, so gospodinje morale pripraviti večjo količino hrane, vendar je ta morala biti pripravljena hitro in poleg tega še nasitna. Čeprav so imele tedaj na voljo le nekaj sestavin, so z domiselnimi kombinacijami oblikovale razne okusne pogače kot so zlejvanke, posolanke, vrtanki, tudi dödöli itn. Ob raznih prazničnih dnevih, obredjih in družinskih praznikih pa so bile prekmurske dobrote nasploh polne bogatega omizja.
Življenjska raven in blaginja teh starih jedi nista odrinili, le nekoliko sta jih prilagodili sodobnim potrebam in zdravemu načinu življenja. To pomeni, da je prekmurska kuhinja ohranila prvine avtohtonosti, saj so stare jedi postale sestavni del sodobne kuhinje in prav to prispeva k ohranjanju dediščine prehranske kulture. Vključevanje tradicionalnih izvirnih jedi v turistično ponudbo pa nedvomno ustvarja tudi nove priložnosti za ohranjanje prepoznavnosti pokrajine kot tudi razvoja turizma nasploh v pokrajini na skrajnem severovzhodu Slovenije.
V zbirki so predstavljene le nekatere jedi, s katerimi se ponaša prekmurska kuhinja in ob katerih tudi najprej pomislimo na Prekmurje, vsekakor pa prekmurska kuhinja premore veliko več.
V preteklosti je v Prekmurju prevladoval kmečki sloj prebivalstva, ki je živel skromno in se tudi zato prehranjeval z doma pridelano hrano. Zaradi večjih kmečkih del kot so bile košnja, žetev, mlačev, obiranje koruze, trgatev in drugih del, kjer je bila dodatna pomoč več kot dobrodošla, so gospodinje morale pripraviti večjo količino hrane, vendar je ta morala biti pripravljena hitro in poleg tega še nasitna. Čeprav so imele tedaj na voljo le nekaj sestavin, so z domiselnimi kombinacijami oblikovale razne okusne pogače kot so zlejvanke, posolanke, vrtanki, tudi dödöli itn. Ob raznih prazničnih dnevih, obredjih in družinskih praznikih pa so bile prekmurske dobrote nasploh polne bogatega omizja.
Življenjska raven in blaginja teh starih jedi nista odrinili, le nekoliko sta jih prilagodili sodobnim potrebam in zdravemu načinu življenja. To pomeni, da je prekmurska kuhinja ohranila prvine avtohtonosti, saj so stare jedi postale sestavni del sodobne kuhinje in prav to prispeva k ohranjanju dediščine prehranske kulture. Vključevanje tradicionalnih izvirnih jedi v turistično ponudbo pa nedvomno ustvarja tudi nove priložnosti za ohranjanje prepoznavnosti pokrajine kot tudi razvoja turizma nasploh v pokrajini na skrajnem severovzhodu Slovenije.
V zbirki so predstavljene le nekatere jedi, s katerimi se ponaša prekmurska kuhinja in ob katerih tudi najprej pomislimo na Prekmurje, vsekakor pa prekmurska kuhinja premore veliko več.
Literatura:
Buzeti, Tatjana in Karas, Romana: Kulinarika. Vzhodno v raju: drobtinice iz Pomurja. Murska Sobota: Podjetje za informiranje: Zavod za zdravstveno varstvo, 2004.
Renčelj, Stanko: Prekmurske dobrote. Ljubljana: Kmečki glas, 2001.
