Tudi divja leta pregnanstva niso skalila pisateljeve lirične, čuteče narave. Njegova duša je še vedno “ljubila tihe večere, ker so misli ob njih tako ubrane in se nemoteno sprehajajo po vesoljstvu s trepetom vsemira in spomini davnih časov in večerov…«, kot je zapisal Anton Oven.
Številna spoznanja in doživetja o Koroški so našla odmeve tudi v njegovem literarnem delu: v drami Na smrt obsojeni, romanu Na Poljani, dramski sliki Mati. V svojih osebno izpovednih spisih in zapisih je ubesedil svoja intimna doživetja lepot koroške krajine (Tiste stezice, Koroške poti, Gore, Koroške elegije …).
Še posebej mu je prirasla k srcu mala selska fara, kjer je služboval največ časa. Vaščani so ga imeli radi in ga spoštovali, sam pa je v miru užival lirične lepote pokrajine, ki so njegovi senzibilni duši dajale polet. Imel je veliko časa zase, lahko je bral, pisal, pripravljal rokopise za nove izdaje, predvsem Izbrana dela za Mohorjeva družbo. Veliko si je dopisoval, tu so ga obiskovali številni prijatelji, znanci, kulturniki, šolarji. Čeprav so ga, kot je razvidno iz korespondence, številni obiski včasih utrujali in se je rad kdaj tudi skril kakšnemu nenapovedanemu obiskovalcu. Uršlja gora, ki jo je zrl s svoje selske fare, mu je predstavljala “simbol varnosti in večnosti, doživetje in spomin; kadar se je razgledoval po Koroški, je pogled božal velik del dežele, ki ji je posvetil najdražje misli, najgloblja občutja in spoznanja ...“, kot je lepo zapisal Tone Turičnik.
V jubilejnem Meškovem letu,
140-letnici rojstva in 50-letnici smrti, je Koroška osrednja knjižnica v sodelovanju s Knjižnico Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu, zaokrožila zgodbo pisatelja in duhovnika Ksaverja Meška. Študijska knjižnica je v letošnjem letu iz dragocene
zapuščine Viktorja Smoleja, urednika Meškovih Izbranih del, digitalizirala fotografsko gradivo, ki se navezuje na pisatelja. Trije izvirni rokopisi Meškovih del, ki jih hranimo v okviru zapuščine, so dostopni v digitalnem okolju že nekaj let. Iz naslova posebnih območnih nalog, ki jih izvaja Koroška osrednja knjižnica za koroško območje, je bila digitalizirana tudi zanimiva rokopisna
spominska knjiga posvečena pisateljevi 60-letnici, ki jo hrani Knjižnica Ksaverja Meška.
Pomemben vsebinski del zgodbe o Mešku na portalu Kamra je tudi gradivo s stalne razstave, ki sta jo pripravili bibliotekarka Darja Hribernik in profesorica slovenščine Breda Hovnik.
Zgodba pisatelja Franca Ksaverja Meška, ki se ponuja v spletnem okolju, je zgolj začetek, so temelji na katerih bomo nizali nove drobce, slikovno gradivo, dodajali digitalizirane rokopisne dokumente ter vsebino povezovali z vsebinami digitalne knjižnice Slovenije (dlib). In morda bo tudi ta primer dobrega sodelovanja z inštitucijami, ki delujejo na področju kulture, vzpodbudil raziskovalce in literarne zgodovinarje, da življenjska pot in literarno delo Ksaverja Meška končno dočaka tudi zasluženo monografijo.
