“Gore so me mikale tudi v Mengšu. Oblazil sem vse bližnje višave in nekoliko tudi hribovje okoli Kamnika. Najrajši pa sem hodil na Góbavico, in to na tisti vrhunec, ki se mu pravi pri »Ogrinovem znamenju«. Tu je stala nekdaj kapela sv. Lavrencija, ki se je porušila, ker je nihče ni hotel popravljati. Ostala je skoraj le ena, precèj visoka stena, ki se je zvala »Ogrinovo znamenje« radi bližnje Ogrinove hiše. Prekrasno se vidi od tod prostrano mengeško polje in do malega vsa mengeška župnija, ki je šla pred l. 1848 od Save do Kamnika. Še lepši pa je pogled na snežnike, katerim pravijo Mengšani Grintavci, ker jim to ime ne pomeni le enega hriba, ampak vse Kamniške Alpe tja do Jermanovih vrat.”
Janez Trdina, Moje življenje
Tako lepo se svojemu rojstnemu kraju in spominom na Gobavico pokloni naš pisatelj Janez Trdina v svojih spominih. Verjetno ni edini, ki se je tako počutil, ko se je z vrha Gobavice razgledal na celotno verigo naših čudovitih Alp. Tak razgled človeka povabi, da se povzpne na katerega od vršacev.
Planinsko društvo Janez Trdina Mengeš je bilo ustanovljeno 13. 3. 1952, ko se je zaradi velikega števila aktivnih mengeških planincev odcepilo od Planinskega društva Kamnik.
Stane Lužar v zborniku ob 50 – letnici društva piše, da so bili Mengšani ustanovitve zelo veseli. Za prvega predsednika PD je bil izvoljen Jože Mulej.
Posamezniki so sprejeli funkcije za gospodarski, propagandni, markacijski, mladinski in alpinistični odsek in takoj so tudi stekle priprave za graditev koče na Gobavici. Organizirali so akcije za pobiranje prispevkov. Začeli so z nabavo lesa, organizacijo poseka in spravila. Do takrat je društvo sklenilo dogovor z državnim podjetjem Pšata za brezplačni najem hišice pri Zupanu.
Leta 1954 je društvo dobilo današnje ime, poimenovali so ga po slavnemu rojaku Janezu Trdini.
Planinsko društvo Mengeš se je postopoma razvijalo, pridružili so se mu novi člani. V vseh letih so se srečevali s težavami, a tudi z uspehi. Pod streho so spravili številne dogodke, med katerimi so mnogi postali tradicionalni. V dolgih letih delovanja so pečat pustili različni predsedniki in ena predsednica. Naredili so ogromno delo, ko so zelo hitro zgradili Mengeško kočo, dogradili depandanso, kljub številnim finančnim težavam. Speljana je bila cesta do koče, urejeni društveni prostori na Slovenski cesti in številne druge akcije. Velike uspehe pri delu je dosegel mladinski odsek, pomemben pa je tudi prispevek mengeških planincev k slovenskemu in svetovnemu alpinizmu. Tudi sicer je lepo poskrbljeno za člane društva z raznimi izleti primernimi za vse starostne skupine, druženji, čistilnimi ter udarnimi akcijami. Izjemno lepo je, da skrbijo tudi za izseljence iz Argentine, saj vsako leto popeljejo kar nekaj izseljencev na Triglav.
Mladinski odsek vsako leto poleti organizira planinske tabore. Znan in dobro obiskan pa je tudi trimski pohod na Rašico.
Trenutni predsednik PD Janez Trdina je Matjaž Hribar, podpredsednik pa Miro Šušteršič. Oba sta prijazno sodelovala s Knjižnico Domžale, da smo lahko našo digitalno zbirko o Mengšu in Mengeški koči obogatili s čudovitimi fotografijami gradnje koče na Gobavici. Mengeška koča je prijetna vzpetina z zelo dobro energijo in oaza miro, ne samo za Mengšane, pač pa tudi za vse prebivalce okoliških občin.
Tim Janežič iz Mladinskega odseka društva je napisal diplomsko nalogo o mengeškem Planinskem društvu in v njej predstavil tudi nekaj zgodovine planinskih društev pri nas.
