Izpostavljamo še nekaj drugih dragocenosti in starih tiskov iz knjižnice gospoda Bačarja, ki med drugim predstavljajo pomembne mejnike za razvoj slovenskega jezika in kulture. Našteti so po vrsti glede na leto izida.
Schonleben, Janez Ludvik: HORAE SUBSECIVAE DOMINICALES / NEDELJSKE URICE (1676)
Schonleben je bil zgodovinar, genealog, polihistor, predvsem pa odličen pridigar in govornik. Nedeljske pridige ali Sveta razprava so pisane v latinskem jeziku in so njegova zadnja knjiga pridig, ki so izšle leta 1676. Tu se nahajajo njegovi akademski in sinodalni govori ter govori, ki jih je opravil kot stolni dekan. V knjigi je tudi eden redkih portretov avtorja.
Gerbec, Marko: INTRICATUM EXTRICATUM MEDICUM (1692)
Humanist, zdravnik in strokovni pisec Marko Gerbec je bil začetnik medicinskega zdravstvenega raziskovanja v Sloveniji. Kot zdravnik je deloval v samostanih v Stični in Bistri. Bil je tudi soustanovitelj Academie operosorum Labacensium in nekaj časa njen predsednik. Zagovarjal je idejo o vplivih okolja na nastanek bolezni. Njegovo delo, Intricatum Extricatum Medicum (Zdravniški zapleti in razpleti, op. a.), ki ga najdemo tudi v zasebni knjižnici Stanislava Bačarja, je izšlo leta 1691 in predstavlja prvo medicinsko knjigo, ki jo je napisal slovenski avtor.
Rogerij Ljubljanski: PALMARIUM EMPYREUM (1731)
Rogerij Ljubljanski je bil kapucin in poleg Janeza Svetokriškega eden najbolj znanih slovenskih baročnih pridigarjev. Živel in deloval je med leti 1667 in 1728. Izdal je dve knjigi znamenitih pridig z naslovom Palmarium empyreum, seu Conciones CXXVI. de sanctis totius anni. V prvem zvezku je 57 pridig, v drugem pa 69. Posvečene so praznikom svetnikov.
BUKVAR’ SLAVENSKIJ PISMENY (1753)
Glagolica je pisava, ki jo je v 9. stoletju oblikoval Ciril, misijonar grškega rodu, z namenom širjenja krščanstva na Balkanu. Oblika črk se je s časom spreminjala in nastala je nova različica, oglata glagolica. Ta je bila značilna za hrvaške kraje, ponekod je ostala v uporabi do 19., v bogoslužju celo do začetka 20. stoletja. Bukvar ali slovar oglate glagolice v lasti Stanislava Bačarja izvira iz leta 1753 in je bil izdan v Rimu.
Anton Tomaž Linhart: VERSUCH EINER GESCHICHTE VON KRAIN UND DER ÜBRIGEN SÜDLICHEN SLAVEN OESTERREICHS / POSKUS ZGODOVINE KRANJSKE IN OSTALIH DEŽEL JUŽNIH SLOVANOV AVSTRIJE (1788–1791)
Linhartovo delo velja za prvo znanstveno-kritično obravnavo slovenske zgodovine. V njem se o Slovencih prvič piše kot o narodnostni celoti. Knjiga je izšla v dveh delih: prvi opisuje praslovansko dobo, izšel je leta 1788 v Linhartovi samozaložbi in predstavlja veliko redkost. Stanislav Bačar ga je pridobil leta 1990. Drugi del pa vsebuje podatke o preseljevanju in naselitvi ljudstev ter o kasnejšem političnem razvoju starih Slovencev. Ta je izšel leta 1791.
Anton Martin Slomšek: BLAŽE IN NEŽICA V NEDELJSKI ŠOLI (1842)
Slomškova knjiga o dveh osirotelih otrocih, Blažetu in Nežici, je napisana kot priročnik za učitelje nedeljskih šol. V njej so različne didaktične zgodbe in učno gradivo s področja slovnice, zgodovine, naravoslovja, matematike, fizike, itd. Učbenik je bil izdan leta 1842 in je pisan v bohoričici. Bačar je tudi to pomembno delo takratnega časa prepoznal kot dragocenost za današnje dni.
