Vsi otroci družine Terstenjak so zaradi matere Josie, ki se je rodila v Ameriki in tam preživela mladost, sanjali o obljubljeni deželi. Zaradi maminih zgodb so si vedno želeli, da bi tja odpotovali. Ta želja se jim je uresničila, saj so se starši odločili, da bodo otroci nadaljevali šolanje v Ameriki.
Brat Niko je tam že študiral, ko se je pri štirinajstih letih skupaj z mamo v Ameriko odpravila tudi Vera. Potovali sta v septembru, z ladjo Jugolinije, ki se je imenovala Zver in je do tja plula več kot mesec dni. Ustavili so se na Siciliji, v Alžiriji in Maroku ter na Portugalskem, v pristaniščih so ostali po nekaj dni.
V Ameriko sta prišli po enomesečni plovbi. Prvi vtisi po prihodu so bili seveda čudoviti. Velike stavbe in nebotičniki, ladje, pristanišče z doki in dvigali. Čakale so ju sorodnice, mamine sestre Francise, Margie, Marie in Pauline. Med njimi je poznala le teto Pauline, ki je bila leta 1954 na obisku v Sloveniji, ostale je videla prvič. Za nekaj časa sta se skupaj z bratom nastanili pri eni od tet, kmalu pa je Verina mati dobila službo in so se preselili v svoje stanovanje.
Vera je tudi v Ameriki uživala v glasbi, spoznavala je veliko novih zvrsti, obiskovala koncerte in klube. Ljubezen do glasbe se je odrazila tudi v njenem kasnejšem delu, saj je hotela povezati ustvarjalnost glasbe in slikarstva. Šlo je za povezavo glasbe, ki jo je poslušala ob slikanju, z njeno notranjo glasbo. To glasbeno obdobje jo je še posebej zaznamovalo v letih 1985 do 1989. Ta opus je predstavila na razstavi v galeriji jugoslovanskega kulturno-informativnega centra v New Yorku leta 1986. Na njej se je zbrala velika množica ljudi, večinoma Američanov, a tudi mnogi Slovenci, ki so bivali v New Yorku.
Po zaključku gimnazije leta 1962 si je Vera poiskala delo, saj se je morala preživljati sama. Mati Josie se je po nekaj letih namreč vrnila v Slovenijo. Z denarjem, ki ga je zaslužila, je plačala tudi šolnino na likovni šoli American Art School, ki jo je obiskovala v večernih urah. Na tej umetniški šoli sta imela nanjo velik vpliv njena mentorja, slikarja Jack Lubin in Alfred Maurer. Šolanje in učenje je bilo zelo pestro, saj so bili študenti zbrani z vsega sveta, zato je lahko spoznavala njihovo različnost in drugačnost ter različne vplive. Neobvezno so se vsako nedeljsko dopoldne srečevali v Metropolitan Museum of Art.
Podnevi je delala pri zelo znanem plastičnem kirurgu dr. Kleinu. Kot tajnica je spremljala paciente. Dr. Klein ji je zelo zaupal. O tem obdobju zna Vera povedati izjemno zanimive zgodbe, saj so h kirurgu prihajali najbogatejši, najuspešnejši in slavni ljudje s celega sveta, med njimi švedska kraljica, pisatelj Truman Capote, igralka Elizabeth Taylor, člani družin Kennedy, Ford, Rockefeller in številni drugi, ki so pri kirurgu iskali pomoč, da bi bili čim lepši. Takrat je Vera spoznala tudi drugo plat Amerike.
V tem času je konce tedna preživljala pri teti na Long Islandu, kjer je le-ta živela. Tam je veliko slikala ulice, perspektive, drevesa, like in obenem poučevala starejšo sestrično Joan slikanja in risanja.
