Slava vojvodine Kranjske, ki jo je Janez Vajkard Valvasor izdal leta 1689, je neprecenljiv vir podatkov o razmerah ob koncu 17. stoletja. Z njimi si je mogoče ustvariti tudi dokaj popolno podobo o razširjenosti vinogradništva in vina, o pivcih ter o rabi in zlorabi vina v tistem času.
Valvasor poroča, da pridelajo na Vipavskem in na Krasu več vina kot žita. Pridelujejo belo in rdeče vino in ga prodajajo tudi na tuje. Posebej omenja vipavsko belo vino, ki, če se nezmerno ali na merice pije, pogosto naredi iz mož otroke in iz modrijanov norce, zato mu pravijo »kindermaher«.
Kot posebno ugodne kraje in lege za pridelovanje dobrega vina navaja Pasji rep pri Orehovici (ta je kot vinogradniška lega omenjen že v urbarjih za Senožeče iz leta 1476), Vrhé, Vrhpolje, Podrago, Slap, Lože in druge. Po Valvasorju so Vipavci delavni in podjetni, preživljajo se s pridelovanjem grozdja, vina in sadja. Na Vipavskem zorijo češnje takoj po sv. Juriju; ko zorijo na Gorenjskem, pa jim Vipavci že lahko postrežejo z grozdjem. Z večanjem obdelovalnih površin in kvalitetnejšim pridelkom se je razvila vinska trgovina. Primorska vina so našla trg v avstrijskih deželah in vse do Bavarske.
