Grb je bil izbran preko predhodnega dovostopenjskega natečaja ob praznovanju 20. obletnice obstoja mesta, ki so ga praznovali leta 1968 in ne leta 1967, kakor bi lahko pričakovali, saj so 3. decembra leta 19471 na gradbišče novega mesta prišle prve delovne brigade, in to naj bi bil dejanski datum rojstva Nove Gorice (Martelanc 1972: 3). Res pa je, da je bil šele v letu 1948 postavljen temlejni kamen, ki je kasneje služil uradnim sklicevanjem na praznovanje okroglih obletnic. Ob 20-letnici praznovanja pa se je ponudila tudi priložnost, da Nova Gorica dobi svoj grb oz. “znak, ki bo simboliziral značilnosti Goriške, … mladega mesta.” (PANG, t. e. 1330) Nova Gorica je do sredine šestdesetih let “kot mesto v cvetju in zelenju” že precej zaslovel in kot je leta 1966 zapsial krajinski arhitekt Ivan Marušič, se je zamisel o “mestu v botaničnem vrtu”2 že uresničevala.
Tedaj sta Svet za kulturo in prosveto in Svet za finance skupščine in občine Nova Gorica razpisala interni natečaj za izdelavo grba. Vabilo je bilo poslano dvaintridesetim posameznikom oz. organizacijam, ki so se ukvarjale z oblikovanjem. V zvezi z natečajem pa so bile razpisane tri nagrade; 1. v višini 150.000 din, 2. 100.000 din in 3. v višini 50.000 din. Od dvaintridesetih oblikovalcev naj bi se po poročanju komisije na razpis prijavili samo štirje kandidati. Kljub skromnemu odzivu in podaljašnemu roku natečaja se je strokovna komisija (v sestavi treh strokovnjakov in dveh laikov)3 odločila, da natečaja ne bo ponovila, saj sta bila od štirih prejetih osnutkov, ki so bili tedaj razstavljeni v avli skupščine, dva ustrezna, ker sta: “Upoštevala elemente domače tradicije oz. sta na najbolj razumljiv način poudarila katero od značilnosti novega mesta” (PANG, t. e. 1330), kot je komisija utemljila prispela osnutka. Osnutka sta bila oddana pod dvema šiframa “Kras”, ki je predstavljal ljudski motiv, kakršnega najdemo na kraških, kamnoseških delih in skrinjah, pod šifro “171167” pa je bila v zaokroženem ščitku rahlo stilizirana vrtnica.
1 Že marca 1947 je bil izdelan dekret, s katerim je bil Ivan Kraigher imenovan za referenta za obnovo in gradnje pri gospodarskem odseku goriškega okraja. In kot je zapisla se je “v tem svojstvu lotil priprav za gradnjo novega okrajnega središča”. Tisto pomlad je Kreiger predlagal sestavo posebnega delovnega odbora, ki bo neposredno zadolžen za vprašanja gradnje Nova Gorica. Do ustanovitve tega je prišlo 18. aprila 1947 (Kreigher 1947: 1)
2 Več glej Marušič 1996
3 Verjetno je bil v komisjiji tudi Cvetko Nanut, tedanji občinski svetovalec za informiranje in splošne zadeve, ki je zastopal stališče: “naj nehamo s partizanskimi simboli, tudi solkanskim mostom, simbol novega, odprtega mesta Nove Gorice mora biti nekaj svežega” [ustni vir Jože Šušmelj, 22. 9. 2016]
