Cerkev je ena najstarejših na Pivškem. Lahko da so jo postavili že v 12. stoletju, gotovo pa pred letom 1250. Iz tega časa sta se ohranili južna in prednja cerkvena stena, ki kažeta lepo plastovito romansko zidavo, prav tako tri polkrožna romanska okenca.
Sedanjo obliko je stavba dobila v 17. stoletju. Najprej, leta 1633, je dobila nov gosposki portal z morskima deklicama in krilato angelsko glavico, deset let kasneje pa so cerkvi prizidali sedanji prezbiterij. Napisna plošča na njegovi zunanji strani sporoča, da se je to zgodilo v času košanskega župnika Janeza Rampela in cerkvenih ključarjev Filipa Krajnca in Nikolaja Kureta; dela pa je opravil Janez Sever. Že leta 1647 je mojster cerkvi dodal še dvonadstropno zvončnico s tremi linami za zvonove, po štirih letih pa so zidarji »v večjo božjo slavo in na čast svetemu Jakobu« zgradili tudi sedanjo vhodno lopo. Največjo spremembo pa je narinska cerkev dočakala leta 1659. Tedaj so podrli severno steno in prostor razširili s stransko ladjo in posebnim vhodom. Da je tudi za ta gradbeni poseg zaslužen župnik Janez Rampel, priča poseben napis. Gradbenik, mojster Sever, ni posebej omenjen, vendar njegove roke ni mogoče zgrešiti.
V notranjosti stoje trije leseni baročni oltarji. Glavni s sv. Jakobom, sv. Petrom in apostolom Andrejem je živih barv in bogato okrašen z vitičevjem vinske trte. Iz iste delavnice in lepo izrezljan je tudi levi stranski oltar. Neznani avtor je v njegovo nišo postavil sv. Jerneja, obdanega z Janezom Evangelistom in apostolom Matejem. Preprosto izdelan slavoločni oltar, v literaturi omenjan kot Marijin, pa bega. Marije v njem ni, je pa sv. Lucija in kar dve sv. Barbari.
Okoli cerkve je bilo nekoč tudi pokopališče. Ko so ga opustili, so nagrobnike uporabili za gradbeni material in z njimi popločili tla cerkvene klonice. Vse, razen enega, so ob tem obrnili z napisi navzdol. In zato še danes vemo za žalostno zgodbo Jožefa Dekleve iz Male Pristave, ki je leta 1846 izgubil ljubo ženo, »od boga v zakon dano perjatelco Marjano Dekleva«. »V ponižnosti je živejla in v ponižnosti je umerla«, stara le 36 let. Še pred njo so umrli tudi trije njuni otroci: Anton, star 2 leti in 29 dni; Jožefa, stara 3 leta in 38 dni ter Marija, stara 8 mesecev in 16 dni
Viri:
Irena Starc: Živalski simboli v zahodnem krščanstvu, diplomsko delo, Ljubljana 2004
Snežana Malenović: Riba faronika, diplomsko delo, Maribor 2010
Ivan Florjanc: Riba faronika na freskah sv. Krištofa, Loški razgledi 2011
Zdenko Balog: Gotičke lisnate maske i drugi monstrumi srednjevekovnog bestiarija, Peristil 53/2010
Božidar Premrl: Cerkev sv. Jakoba v Narinu, neobjavljeno gradivo
Božidar Premrl: Zidarska in kamnoseška mojstra Janez Sever in Matija Bitenc v Dolnji Košani v 17. in 18. stoletju, v zborniku: Marjan Dolgan, Dolnja Košana in okolica. Celje 2006
Strok. svetovalec dr. Željko Bistrović, Hrvatski restauratorski zavod, Rijeka
