Delavci, ki jim je oddih potreben zaradi zdravstvenih razlogov, so se imeli možnost odločiti za katerokoli zdravilišče ali toplice v Sloveniji. Zanje je bil oddih še posebej regresiran, glede na višino njihovih osebnih dohodkov. Leta 1987 se je na priporočilo zdravnika odločilo za takšen način počitnic okrog 80 delavcev.[14]
[14] Brestov obzornik, Kako se pripravimo na letovanje, leto XXI, št. 237, 30. junij 1987, str.6.
Dr. Anton Šmalc je bil tovarniški zdravnik in je imel ambulanto v prostorih tovarne pohištva Brest Cerknica. Dopustnikom je namenil naslednja navodila:
- Kdor se je odločil za morje, mora računati na vročino in s tem tudi na posledice. Najpogostejše so opekline, posebno še, če se človek soncu ne izpostavlja postopno ter ne uporablja pravilnih zaščitnih maž. Pri intenzivnem sončenju, ne da bi ob tem ustrezno zavarovali glavo, pa pogosto pride do sončarice. Vedeti moramo, da nas sonce lahko opeče tudi če smo v senci, saj se sončni žarki odbijajo od gladine morja.
- Prenekateri dopustnik, ki ima občutljivo kožo, lahko dobi ob morju srbeče izpuščaje zaradi morske vode. Takšni ljudje naj bi si pred odhodom na morje priskrbeli ustrezna zdravila in tako pravočasno poskrbeli za boljše počutje.
- Slabi plavalci naj ne plavajo v globoko vodo, marveč naj se raje zadržujejo ob obali.
- V morju se velikokrat pojavijo meduze. Če že pridemo v stik z njimi, je treba ožgani del telesa čimprej premazati s posebnimi mazili, ki jih predpiše le zdravnik. Neprijetnosti so tudi bodice morskih ježkov.
- Tudi skakanje v morje se lahko dostikrat konča tragično, če pride do poškodbe glave ali celo do utopitve.
- Kako ravnati na morju z dojenčki in majhnimi otroki? Dobro se je prej posvetovati z otroškim zdravnikom. Zlasti dojenčkov do 3 mesecev starosti ne smemo izpostavljati soncu.
- Posebno bi rad poudaril, da morska klima dobro deluje zlasti na astmatike, na ljudi z visokim krvnim pritiskom, prav tako na blage oblike srčnih bolezni in na razna kožna obolenja kot so ekcemi, trdovratna srbenja in še prav posebno na luskavico. Na morje pa naj ne bi šli ljudje z aktivno TBC notranjih organov.
- Morda še to. Kdo naj ne bi šel v naravna zdravilišča – toplice? To ni priporočljivo za tiste, ki majo težko obliko srčnih bolezni, razen v Slatino Radenci, kjer so specialisti za obolenje srca.
- Srednje gorska klima koristi predvsem tistim, ki si želijo miru. Da bi doseglo letovanje svoj namen, naj bi bil dopust organiziran. Ta oblika je danes vse bolj cenjena in se je poslužujejo že mnogi dopustniki, ki so po vodeni rekreaciji pod zdravstveno kontrolo.[15]
Med delavci se je konec osemdesetih vedno bolj pojavljala želja, da bi podjetje kupilo lastne počitniške prikolice. Svojo željo so podpirali s trditvijo, da bo tako letovanje cenejše, pa tudi prikolice je lažje premikati iz kraja v kraj.
Tako se je leta 1981 prvič pojavila možnost letovanja v lastnih prikolicah, ki so jih postavili v Novigradu, Punatu na otoku Krku, Primoštenu in v kampu Šobec Lesce.
Kraje so izbrali na podlagi obiska predstavnikov kadrovske službe in predstavnikov konference sindikata. Ti so si v februarju ogledali večino avtokampov od Umaga do Šibenika. Pri ogledu so bili pozorni na urejenost, senčnost, preskrbo z živili in vodo, obalo, oziroma plažo ter ceno.[16]
Cene dnevnega bivanja v počitniških prikolicah so bile leta 1984 naslednje:[17]
| Cena za prikolico na dan | V sezoni | Izven sezone |
| S tremi ležišči | 450 | 320 |
| S štirimi ležišči | 500 | 350 |
| S petimi ležišči | 550 | 380 |
V letu 1988 se je na letovanje prijavilo 430 Brestovih družin. Tako je skupno (v nekaterih družinah je tudi več delavcev Bresta) letovalo okrog 700 delavcev, kar predstavlja skoraj tretjino vseh zaposlenih.
Ponudba je bila zelo pestra, saj je bilo na razpolago 40 počitniških prikolic.
| Straško na otoku Pagu | 4 |
| Padova III , Rajska plaža na otoku Rabu | 6 |
| Pila na otoku Krku | 2 |
| Medveja pri Opatiji | 2 |
| Oliva v Rabcu | 3 |
| Koversada, Fontana pri Vrsarju | 6 |
| Lanterna pri Poreču | 2 |
| Stella Maris pri Umagu | 5 |
| Sirena pri Novigradu | 4 |
| Terme v Čatežu | 3 |
| Krka v Dolenjskuh toplicah | 2 |
| Zlatorog ob Bohinjskem jezeru | 1 |
Letovanje na otoku Pagu in Rabu je bilo 10 dnevno, drugje 8 dnevno.
K tako množičnemu odzivu so gotovo pripomogle ugodne cene ter kolektiv, ki je poleg izplačila regresa za letni dopust, primaknil še znaten delež za regresiranje letovanja.
Cene so bile naslednje:
| Cena za prikolico na dan | V sezoni | Izven sezone |
| S tremi ležišči | 8.000 din | 6.000 din |
| S štirimi ležišč | 10.000 din | 8.000 din |
| S petimi ležišči | 12.000 din | 10.000 din |
Ekipa za montažo in vzdrževanje počitniških prikolic je redno odpravljala vse pomanjkljivosti, ki jih je bilo iz leta v leto več. Uporabniki bi se morali zavedati, da je to »bogastvo« njihovo, zato bi ga morali uporabljati pazljivo, kajti le tako ga bodo ohranili za prihodnost.[18]
[15] Brestov obzornik, Kako se pripravimo na letovanje, leto XXI, št. 237, 30. junij 1987, str. 6.
[16]Brestov obzornik, Že mislite na letovanje, leto XV, št. 161, 27. februar 1981, str. 4
[17] Brestov obzornik, Lanska in letošnja letovanja, leto XVIII, št. 198, 30. marec 1984, str. 5.
[18] Brestov obzornik, Kako bomo letovali, leto XXII, št. 248, 6. junij 1988, str. 7.
