Mežiška dolina obsega zaključeno področje ob reki Meži, od izvira pod Olševo do izliva pri Dravogradu. Južna meja se naslanja na vrhove in slemena Uršlje gore, Slemena, Smrekovca, Travnika, Raduhe in Olševe. Zahodna in severna meja poteka po državni meji prek Snežnika, Luž, Pece, Lokovice in Strojne. Del Pohorja pa predstavlja področje najvišje ležeče pohorske vasice Skomarje pod Roglo.
»Iz Šentanela pa je doma harmonizator in skladatelj profesor Luka Kramolc, ki pa ima že v rodu glasbenike …«
Boštjan Kramolc (1860–1902), organist, ki se je rodil v Šentanelu. Bil je samouk, not ni poznal. Igral je na pamet, po posluhu. Mnogo ljudskih pesmi je prikrojil za cerkveno petje.
Štefan Kramolc (1871–1956), organist in organizator pevskih zborov se je rodil v Šentanelu. Kjerkoli je živel, je ustanavljal pevske zbore, s katerimi je nastopal v cerkvi in na družabnih prireditvah. Zapisoval je narodne in nabožne pesmi.
Jurij Vodovnik (1791–1858). Bil je tkalec in ljudski pesnik ter vižar iz skomarske fare. Njegov pogled na življenje je bil ljudski, zato je njegova pesem realistično pisana in kulturno ter zgodovinsko zanimiva.
Pevski zbor Šentanelski pavri je bil ustanovljen leta 1964. To je zbor, ki še dandanes ohranja tradicijo ljudskega petja. Pevci pojejo brez not, po posluhu in vedno vsi glasovi. Pri takšnem petju moraš imeti pesem v ušesu, še bolj pa v srcu.
Mavrel Blaž (1896–1977), bukovnik in ljudski pesnik iz Strojne. Pisal je pesmi in z njimi počastil tudi naše velike može: Trubarja, Prešerna, Meška, Finžgarja …
Janez Hornböck (1878–1942), župnik v Mežici. Imel je čudovit tenor. Kot odličen pevec in govornik je znal buditi med ljudstvom narodno zavest. Ustanovil je tamburaški zbor in moški pevski zbor. Plošča, ki spominja nanj, je vzidana v farni cerkvi v Mežici.
Ludvik Viternik (1888–1973), župnik iz Stražišča. Bil je glasbeno talentiran in je igral klavir ter tudi komponiral. Na Meškovo besedilo je skomponiral slavnostno mašo in vrsto orkestralnih del, solistično instrumentalnih in vokalnih skladb.
