Jeza zaradi neočiščenih pločnikov, poledenelih prehodov, skoki s kupov snega v luže in grozečeledene sveče z napuščev hiš, so bili nekoč sodobnikom prav takšna grožnja in nadloga kot danes.Zdi se morda, da včasih še bolj, saj so nekatere zime v preteklosti kazale svoje zobe že zelo zgodaj.Celjska pravoslavna kronika tako na primer poroča, da je leta 1940 prvi sneg zapadel že v noči s 27.na 28. oktober, naletaval pa je tudi naslednji dve noči in cel dan.
Čiščenje snega z ulic so nekoč določali cestno-policijski redi. Celjski mestni občinski svet je leta 1922 sprejel red, v katerem deveti paragraf natančno določi zimske dolžnosti posestnikov: »Lastniki hiš in zemljišč odnosno njihovi zastopniki morajo hodišča pred istimi dnevno med 6. in 7. uro zjutraj snažiti in v zimskem času s peskom, pepelom itd. posipati«. Predstojništvo mestne policije v Celju pa je decembra 1933 razglasilo podobno naredbo bana dravske banovine, ki je v paragrafu 75 določila:
»Kadarkoli zapade sneg, je dolžan lastnik, oskrbnik, hišnik ali najemnik hiše, stavbišča ali drugih zemljišč ob cesti skidati sneg s hodnika ali pešpota ob vsej dolžini posestva. Če zaradi snega polzi, ali kadar se napravi poledica, mora takoj posuti hodnik s peskom, pepelom ali žaganjem. Kadar zapade sneg ali se napravi poledica ponoči, se mora dovršiti snaženje in posipanje vsaj do 7. zjutraj. Pri neprestanem sneženju se mora hodnik ali pešpot osnažiti večkrat na dan in tako posipati, da ni nevarnosti za pešce. Sneg, ki sam zdrči ali se pomeče s strehe, morajo hišni posestniki ali druge odgovorne osebe nemudoma na svoje stroške zvoziti s ceste. Ob južnem vremenu in v obče, kadar se sneg in led tajata, je treba hodnike in pešpote po potrebi večkrat na dan očistiti luž in blata. Občina sme po brezuspešnem opominu dati izvršiti opuščeno ali nemarno opravljeno delo na stroške odgovorne osebe.«
K temu so celjski občinarji pripomnili, da bodo varnostni organi strogo nadzorovali izvajanje teh predpisov.
