V drugi polovici 70. let 20. stoletja, ko so ljudje v Jugoslaviji živeli in ustvarjali v pogojih samoupravnega socializma, je naraščalo število slušateljev raznih seminarjev in političnih šol, v srednjih šolah pa so takrat uvedli tudi predmet samoupravljanje s temelji marksizma. Zaradi teh dejavnikov je posledično opazno naraslo povpraševanje po literaturi s področja samoupravljanja, marksizma, delavskega gibanja in vloge Jugoslavije v mednarodni politiki. Tovrstna dela so bila tedaj razdrobljena po več oddelkih knjižnice, zaradi česar so imeli številni zainteresirani bralci težave pri iskanju gradiva, a tudi število izvodov najbolj branih knjig je bilo premajhno.
Januarja 1976 so zato na pobudo Marksističnega centra pri Občinskem komiteju Zveze komunistov Celje in Osrednje knjižnice s predstavniki »družbeno političnih organizacij celjske občine in kulturne skupnosti« pripravili delovni posvet, ki ga je vodil takratni ravnatelj knjižnice Ivan Seničar. Na njem so se dogovorili, da bodo v okviru knjižnice uredili »center za marksistično literaturo«, katerega namen bo »v prvi vrsti približanje in populariziranje marksistične literature, zlasti njenega poljudnejšega in manj zahtevnega dela, po katerih posega širok krog mentorjev, mladine in delovnih ljudi.« Priprave na odprtje posebnega oddelka, ki bi na enem mestu združeval vso »družboslovno literaturo«, so po sestanku hitro stekle. Akterji so se dogovorili glede vprašanj knjižničnega prostora, financiranja dejavnosti, skupne in organizirane nabave gradiva ter njegove postavitve in izposojanja.
Oddelek za marksistično literaturo so v prostorih bivše čitalnice Oddelka za odrasle in mladino na Gledališkem trgu naposled slovesno odprli maja 1976. Oddelek je na začetku razpolagal s približno 5 tisoč knjigami, zbranimi na Oddelku za odrasle in mladino ter Oddelku za študij, iz darov ter nakupov. Razdeljene so bile na štiri področja: marksizem z vsemi klasiki marksizma, delavsko gibanje pri nas in v svetu, dela o samoupravljanju ter dela o mednarodnem položaju in zunanji politiki Jugoslavije. Novost oddelka so bile tudi številne domače in tuje revije, ki si jih je bilo mogoče izposoditi tudi na dom. Da bi bralci bolje spoznali »prebujajoči se svet«, je bilo mnogo teh revij iz afriških, azijskih in latinskoameriških dežel. Poleg knjig in časopisov je oddelek zbiral tudi različno dokumentarno gradivo in ga urejal po tematsko urejenih umetnih zbirkah (mape s časopisnimi članki, govori …), po katerih so uporabniki radi posegali. Vodja oddelka Milena Jontes si je prizadevala vzpostaviti tudi nove oblike stikov z bralci, ki so vključevale »poglobljeno sodelovanje z bralci v obliki pogovorov, nasvetov, izposojo določenih dokumentov«. V novem oddelku je svoj prostor našel tudi katalog, iz katerega je bilo razvidno, katere knjige bralci najdejo v tem oddelku in katere bi morali iskati na Oddelku za študij. Izposoja v »marksistični knjižnici« je potolkla vse rekorde, v enem letu je znašala 20 tisoč izposojenih izvodov. Posebnost te knjižnice je bila tudi v tem, da je bila izposoja popolnoma brezplačna, v ostalih oddelkih je bilo v tistem času za vsako izposojeno knjigo treba plačati izposojnino.
Oddelek je sčasoma postal premajhen, zato so junija 1985 »marksistično knjižnico« preselili čez cesto v izpraznjene prostore bivšega otroškega oddelka na Gledališkem trgu 4. Prenovljeni prostori so uporabnikom tedaj ponujali že 16 tisoč enot gradiva, na policah pa je ostalo tudi še precej prostora za nove knjige. Oddelek, kmalu zatem preimenovan v Oddelek za družboslovno literaturo, je imel tudi čitalnico, kar so bralci do tedaj močno pogrešali. Novembra 1990 je visoka raven podtalnice zalila tla v knjižnici in uničila tudi nekaj knjig. Dejavnost oddelka je bila v spremenjenih družbenopolitičnih in ekonomskih okoliščinah leta 1991 dokončno opuščena. Del knjižničnega gradiva je bil bodisi zaradi iztrošenosti bodisi neaktualnosti odpisan, del pa preseljen v Oddelek za študij.
