Ljubljansko barje leži na južnem delu Ljubljanske kotline. Je tektonska udorina, napolnjena z več kot 100 m debelimi nanosi ilovice in peska. Nad ilovico se je po koncu zadnje ledene dobe razprostiralo obsežno, plitvo jezero.
Ljubljansko barje je včasih pokrival več metrov debel sloj šote. Šota nastane s pooglenitvijo odmrlih delov rastlin, zlasti mahov, ki zaradi visoke talne vode in posebnih kemijskih razmer ne zgnijejo, ampak se nalagajo. Šoto so uporabljali tudi za kurjavo. Do konca 19. stoletja je bilo na Ljubljanskem barju rezanje šote pomembno za industrijo v Ljubljani. Danes so na Ljubljanskem barju le še redka območja šote.
V začetku 19. stoletja so pričeli z osuševalnimi deli in okrog leta 1830 poselili na novo pridobljena zemljišča. Prebivalci so skrbeli za vzdrževanje odvodnih kanalov in pripravo primernih zemljišč za kmetijstvo. Zaradi visoke talne vode se je na Ljubljanskem barju razvil specifičen način gradnje hiš na pilotih. Kole za gradnjo so zabijali ročno. Za eno zgradbo je bilo potrebno zabiti tudi do dvesto šestmetrskih pilotov. Leta 1928 je bila zgrajena Ižanska cesta, ki je bila prva cestna povezava čez Ljubljansko barje.
Viri:
Melik, Anton. 1927. Kolonizacija Ljubljanskega barja. Ljubljana, Tiskovna zadruga.
Ljubljansko barje: krajinski park.
URL: http://www.ljubljanskobarje.si/ (Citirano 12. 12. 2017)
Ljubljansko barje. www.kam.si.
URL: http://www.kam.si/zanimivosti/ljubljansko_barje.html (Citirano 11.12. 2017)
Ljubljansko barje. Dedi.
URL: http://www.dedi.si/dediscina/493-ljubljansko-barje (Citirano 11. 12. 2017)
