Dinarskokraške pokrajine

Dinarskokraške pokrajine zavzemajo večino južne Slovenije. Zgrajene so pretežno iz apnencev in dolomitov, zato v teh pokrajinah prevladuje kraško površje s planotami, hribovji, podolji, kraškimi polji, ravniki ter številnimi drugimi kraškimi pojavi. Planote in hribovja so visoka od 800 do 1800 m in so razčlenjena s kraškimi kotanjami. Podolja in ravniki so nižji deli med okoliškim hribovjem in planotami. Tipična je dinarska slemenitev: severozahod-jugovzhod. Dinarskokraške pokrajine so prepoznavne po številnih kraških pojavih, tako površinskih (kraška polja, ponikalnice, vrtače…) kot podzemeljskih (podzemsko pretakanje vode, jame…), zaradi krasa pa so te pokrajine tudi izredno ekološko ranljive. Površinskih voda skorajda ni, saj je večina rek ponikalnic. Reki, ki ne ponikneta, sta Krka in Kolpa.