Prispevek obravnava lesene hiše na območju Ribniške doline, predhodnice zidanih hiš, ki so kljubovale času vse do sodobnih časov.
Najstarejše hiše na Kranjskem so bile večinoma lesene. Valvasor v svojem znamenitem delu Slava vojvodine Kranjske, ki je izšlo leta 1689, omenja, da so bile hiše pri nas po večini lesene in pokrite s slamo, nekatere hiše na Gorenjskem pa so bile tudi zidane. Kako so bile v preteklosti grajene hiše Ribničanov v daljni preteklosti? Duhovnik Anton Lesar, je leta 1864 zapisal: »Mislim, da preveč ne rečem, ako pravim, da je dobre dve tretjini hiš zidanih.« Tretjina hiš na Ribniškem je bilo torej grajenih iz lesa. Ribniška etnomuzikologinja Zmaga Kumer je menila, da so bile ribniške hiše v starih časih lesene, vsaj stanovanjski del. Konec šestdesetih let, ko je na našem območju opravljala etnološke raziskave, »… se je še našla katera, kakor da je ostala za vzorec in spomin,« je zaključila svojo misel. To zgovorno kaže tudi Franciscejski kataster iz leta 1824. Denimo Prigorica je bila tedaj z nekaj izjemami skoraj v celoti lesena, prav tako Kot, Jurjevica in Breže. Lesene hiše so bile grajene iz brun, vezane v tehniki “lastovičji rep.” Krite so bile s slamo – škupo, skodlo – šindro in kasneje z opečno streho.
Premožnejše kmetije in meščani so si lahko privoščili tudi delno zidane in enonadstropne hiše, ki so imele kamnit ali lesen pritlični gospodarski del. Zadnji dve takšni hiši v Ribnici sta bili Plevelova in Bojkna. Domnevamo lahko, da so bile podobno grajene tudi nekatere druge nadstropne hiše v Ribnici.
Revnejši del prebivalstva je prebival v preprostih lesenih hišah, kajžah. Ena zadnjih je bila Jergčeva hiša v Makošah. Gradili so tudi pritlične hiše, ki so bile delno zidane, delno lesene, najbrž zgrajene v različnih fazah in obdobjih. Takšna je bila denimo domačija Lojzevih v Dolenjih Lazih. V občini Ribnica sta trenutno dve starinski hiši grajeni iz brun, nedavno je v Lipovcu še stala Lizina hiša. Živi pričevalki o umetnosti gradnje lesenih hiš stojita v Slemenih. Pri Sv. Gregorju se je hranila edinstvena, deloma zidana, vendar večinsko lesena pritlična hiša iz brun, s hišnim imenom »Tazadni«. V »Starih malnih« je ohranjen mlin s kamnitim pritličjem za mlinarsko dejavnost in lesenim stanovanjskim delom.
Gradbenik Jože Karlovšek v svojem pionirskem delu Slovenski domovi pravi, da slovenska podeželska hiša zrcali naše življenje in našo zemljo. Priča o kulturni stopnji, gospodarskem načinu in enotnem pojmovanju našega ljudstva, zaključi.
