Nastanek kulturnega društva, ki danes nosi ime po kulturno-prosvetnem delavcu Ivanu Kobalu, sega v leto 1927. Prvotno se je društvo imenovalo »Vrbenica«, najbrž zaradi bregov reke Krke, poraslih z vrbami, ki so dajale reki in vasi naravno, slikovito kuliso.
Njegovo jedro je predstavljal moški pevski zbor »Vrbenica«, ki je štel 12 ustanovnih članov. Ustanovila sta ga domačin Anton Toni Ajster in primorski prebežnik Ivan Kobal. Prve vaje so imeli pevci v hiši domačina Ajstra. Pevski zbor je preživljal začetniške težave, vendar je uspešno deloval in razvijal čut za slovensko zavedanje v Krški vasi in tudi v okolici, saj so k društvu pristopali tudi člani iz sosednjih vasi.
Miloš Poljanšek se spominja:
»Ko se je Ivan Kobal srečal s pevsko nadarjeno generacijo kmečkih fantov iz bližnje Krške vasi, jih je zbral in navdušil za bolj notno petje. Ustanovili so moški pevski zbor z danes že skoraj pozabljenim imenom Vrbenica. Ime so si nadeli po majhnem otoku nad mostom na Krki, ki teče poleg njihove vasi. Z njimi je povezana anekdota, ki potrjuje takratno visoko raven petja tega zbora. Pevske vaje so imeli nekajkrat na teden po večerih v gostilniški sobi pri Horvatiču. Nekoč se je v tej gostilni na poti v Zagreb ustavil generalni konzul češkoslovaške republike in prisluhnil njihovemu ubranemu petju. Zbor je konzul ob vrnitvi na delovno mesto priporočil vodstvu radijske postaje Zagreb, takrat edine v državi. Kmalu so dobili povabilo z radia in z velikim uspehom pred mikrofoni zapeli v živo.
Sodelovanje zbora in prijateljstvo njihovega dirigenta Ivana Kobala s komponistom Radovanom Gobcem je leta 1937 rodilo krstno predstavo operete Planinska roža in nato še istega leta ponovitev v Narodnem domu v Brežicah. Naslednje leto so opereto doživeli še v Kostanjevici na Krki. Peli so pevci in solisti iz pevskega zbora Vrbenica. Med vidnejšimi pevci so bili Ogrin, Ajster, bratje Žokalj in še nekateri drugi, glavno žensko vlogo pa je odpela dirigentova hčerka Majda. Orkester so sestavljali ljubiteljski glasbeniki iz Brežic in okolice. Krstno uprizoritev Planinske rože v Brežicah moremo šteti za najodmevnejši glasbeno scenski dogodek mesta v obdobju med obema vojnama.«
Društvo je bilo pred 2. svetovno vojno pod vodstvom Kobala na višku delovanja, a sledila je štiriletna kulturna tema. V čast padlemu Kobalu so po vojni ponovno oživljeno kulturno društvo preimenovali v Kulturno-prosvetno društvo Ivan Kobal Krška vas. Vajeti je leta 1946 vzel v svoje roke še en kulturniški navdušenec Franc Baškovič iz Brežic. Pod njegovim vodstvom je poleg moškega deloval tudi 1951. leta ustanovljeni mešani mladinski pevski zbor. Društvo je takrat imelo več sekcij. Poleg moškega in mešanega pevskega zbora je v okviru društva delovala tudi igralska in folklorna skupina, ki sta nastopali s takrat popularnimi spevoigrami oz. operetami, kot je bila Planinska roža skladatelja Radovana Gobca. Ta je bil leta 1953 gost premierne izvedbe. Najbolj uspešna je bila v 60. letih »Jakec se ženi« pod taktirko Franca Baškoviča. Zbor je med prvimi »z našega konca« snemal za »Radio Ljubljana«, se udeleževal šentviškega tabora (od leta 1977 – 1982 in ponovno leta 2009) ter sodeloval na posavskih revijah.
V 70. letih so mešani pevski zbor, igralska in folklorna skupina začasno prenehali z delovanjem. Baškovič je deloval z moškim zborom do leta 1966, predal taktirko za nekaj časa Ivanu Planinšku iz Brežic, ta pa Francu Potokarju iz Račje vasi, ki je pomlajeni zbor vodil do leta 1983. V tem času je zbor uspešno sodeloval na domačih prireditvah, občinskih pevskih revijah, pogrebih, večkrat na taboru zborov v Šentvidu pri Stični in na takratnem Radiu Ljubljana. Potem je za deset let vodenje ponovno prevzel Baškovič. Zbor je zadnjič nastopil pod njegovim vodstvom na občinski reviji v Pišecah leta 1993.
Leta 1991 je bil na pobudo Jožeta Praha in Marjana Piltaverja ustanovljen oktet Kranjci, ki ga je v tem letu vodil Baškovič, a je kmalu predal taktirko svojemu nasledniku Vinku Žerjavu iz Arnovih sel. Oktet je bil do konca leta 2007 nosilec kulturne dejavnosti v KD. Žerjavovo delo je nadaljeval Franc Vegelj s sosednjega Boršta, ki je mentor harmonikarski in dvema pevskima sekcijama. Harmonikarsko sekcijo je ustanovil in vodil Rok Toplišek. Leta 2010 je pod okriljem KD Ivan Kobal začela delovati tudi Klapa Parangal, tri leta kasneje pa še Vokalna skupina Sovice.
V sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja sta zbor vodila Ivan Planinšek iz Brežic (1976) in Franc Potokar iz Račje vasi (1976-1984), nato ponovno Franc Baškovič (1984-1989). Po letu 1989. je delovanje društva stagniralo in je bilo omejeno na tradicionalne dejavnosti: »koledovanje sv. Trije kralji« in »Jurjevanje«.
Danes društvo deluje s šestimi sekcijami, ki skozi leta doživljajo vzpone in padce, osnova društva pa je še vedno moški pevski zbor.
