Uršlja gora, Raduha in Peca so edine koroške gore, ki so s svojimi visokimi stenami dovolj zanimive za alpinistično dejavnost. Čeprav Raduha zemljepisno stoji na Štajerskem, pa je eno najpomembnejših plezališč koroških alpinistov, sploh njen severni del nad Grohotom (po koroško Grohat).
Uršlja gora (1699 m) – vzhodne Karavanke
Na Šmohorici je le nekaj pomembnejših plezalnih smeri. Prvo smer Raz so začrtali leta 1948 (Franc Telcer, Ernest Vauh s soplezalci). Šele iz leta 1956 je poznana nova smer Stanetova zajeda (Ivan Dokl, Rudolf Gradišnik), leta 1963 pa je bila preplezana še Zajeda (Ivan Gregl, Rudi Gradišnik).
V sedemdesetih letih je Šmohorica na Uršlji gori postala učilnica na prostem ravenskih alpinistov. Ti so že konec petdesetih let organizirali alpinistične tečaje. Redne alpinistične šole so se začele po letu 1970. Šolanje alpinistov je zajemalo različna predavanja in tudi vzpone v naravi, najpogosteje v steni Šmohorice.
Peca (2126 m) – vzhodne Karavanke
Prve smeri so v stenah Kordeževe rame nastale šele v drugi polovici petdesetih let. Iz leta 1959 je poznana Direktna smer (Jože Peruš, Lojze Vidali). Šele leta 1968 je nastala nova smer Južni raz (Ferdo Pušnik, Slavko Šteharnik), Koroška smer pa je iz leta 1970 (Roman Juhart, Horst Parotat).
Od osemdesetih let naprej je v njenih stenah nastalo veliko zahtevnih smeri, ki so jih dodali Milan Kolar, Irena Komprej in Stanko Mihev. V devetdesetih pa je Grega Lačen prosto ponovil vrsto zahtevnejših smeri in jih dopolnil z novimi.
Stene Pece plezalcem ponujajo obilico izzivov, zato se tja pogosto odpravijo pripravljat, preden se podajo na težje vzpone v tuja gorstva.
Raduha (2062 m) – vzhodne Kamniško-Savinjske Alpe
Raduha je še posebno zanimiva za koroške plezalce, ti so prve smeri v njenih stenah iskali že leta 1937 ter preplezali Mihovo smer (Miha Rigl) in Lojzetov kamin v Veliki Raduhi (Alojz Kraiger). Leta 1938 sta bili dodani še smeri Kamin pri Durcah (Alojz Kraiger, Jože Peruš, Zdenko Štern) in Vetrne police.
V Mali Raduhi se je v petdesetih in šestdesetih letih pojavilo več »klasičnih smeri«. V sedemdesetih in osemdesetih letih pa je mlajša generacija preplezala še veliko novih.
Srednja Raduha ima krajše roglje in žlebove, zato so v njenih stenah največkrat izvajali alpinistične šole in tečaje. Nekaj prvenstvenih smeri je zato iz obdobja teh tečajev v letih 1954–1958, skoraj tretjina vseh smeri pa je iz osemdesetih let.
Zanimivost v zimsko-pomladnih mesecih na zasneženih pašnikih pod Malo Raduho do Koče na Grohotu/Grohatu je smučarski veleslalom Alpinistični spust, ki poteka vse od leta 1937.
ALI VEŠ, DA … je bil ROK KOLAR (AS Prevalje) leta 1981 prvi Korošec v Himalaji, in sicer kot član odprave na Daulagiri pod vodstvom Staneta Belaka – Šraufa?
