Ekspedicijski alpinizem ali odpravarstvo se je med evropskimi alpinisti širilo že v sredini 20. stoletja. Jugoslovanski alpinisti so se v Azijo in himalajske gore podajali v šestdesetih in sedemdesetih letih ter dosegali zavidljive uspehe. Koroški alpinisti pa so zaradi finančnih stisk in neugodne organizacijske situacije na odprave odhajali šele proti koncu sedemdesetih let, a so v nadaljnjem delovanju organizirali in izpeljali lepo število odprav.
Na Koroškem je v tem obdobju delovalo pet alpinističnih odsekov, trije samostojni (AO Črna na Koroškem, AO Mežica do leta 1979, AO Ravne na Koroškem in AO Slovenj Gradec) ter alpinistična sekcija AS Prevalje do leta 1980.
V osemdesetih letih so v odsekih delovali izkušeni alpinisti in samostojni inštruktorji. Plezanje so začeli redno trenirati v bližnjih gorah in plezališčih v dolini, kar se je odražalo v kakovostnem delovanju in številu mladih članov. Koroški alpinisti so plezali vedno težje smeri in želi uspehe svojega izobraževanja. Najmočnejša odseka sta bila AK Ravne na Koroškem in AO Črna na Koroškem, ki sta organizirala odprave v tuja gorstva, njuni člani pa so nizali zahtevne ponovitve, zimske ponovitve ter prvenstvene smeri v slovenskih in evropskih gorah.
ALI VEŠ, DA … je FRANC TAMŠE (AK Slovenj Gradec) od leta 1975 aktiven alpinist in eden prvih Slovencev, ki je leta 1997 pridobil mednarodno licenco za gorskega vodnika?
Najvidnejši člani v tem obdobju so bili iz AO Črna: Milan Plesec, Teodor Jelen, Igor Radovič, Zdenko Žagar in iz AK Ravne: Stanko Mihev, Franc Pušnik, Andrej Špiler, Janez Žalig, Rok Kolar, Andrej Gradišnik, Milan Vošank in drugi.
Tudi alpinistični odsek v Slovenj Gradcu je bil dejaven. V letih med 1972 in 1980 se mu je pridružilo nekaj uspešnejših članov: Rajko Štalekar, Franc Tamše in Sašo Prosenjak. Sprva so plezali pretežno v slovenskih in evropskih gorah.
Med koroškimi odseki je po večletnih pripravah dozorel načrt za odpravo v Južno Ameriko, v pogorje Cordillera Vilcanota. Uresničili so ga in dosegli zastavljene cilje.
Pomembne alpinistične odprave v tuja gorstva so se vrstile skoraj druga za drugo. Kar so koroški alpinisti zamudili v začetnem obdobju, so zdaj nadoknadili. Razvoj in moč odsekov sta se odražala tudi skozi vedno zahtevnejše prvenstvene smeri, ki so jih nizali drugo za drugo.
ALI VEŠ, DA … je Planinska zveza Slovenije leta 1990 podelila PRIZNANJE koroški ekipi za odpravo GANGAPURNA ’89, za doseženo 3. mesto?
1979: Prva samostojna alpinistična odprava (organizator AO Črna na Koroškem) na Norveško v severno steno Trolltinda (1794 m), od 13. 7. do 12. 8. 1979. Odprava je štela trinajst članov, dvanajst jih je bilo iz AO Črna: Viktor Povsod (vodja), Milan Savelli, Rajko Robnik, Igor Radovič, Silvester Lupša, Zdenko Žagar, Jure Mavrič, Zdravko Grosar, Karel in Marjan Ritonja, Marjan Emeršič, Jože Svetec in Maks Geršak (šofer in kuhar), iz AK Ravne se jim je pridružil Andrej Špiler.
Dosežki na odpravi:
• Preplezali so enajst različnih smeri.
• Sondre Trolltind (1536 m), prva jugoslovanska ponovitev smeri Centralni steber, plezala Igor Radovič in Andrej Špiler.
• Trollryggen (1788 m), druga jugoslovanska ponovitev smeri Steber, plezala Jure Mavrič in Zdravko Grosar.
• Adelsfjell (957 m), prvenstvena Koroška smer, plezala Silvo Lupša in Marjan Emeršič.
1980: Prva koroška alpinistična odprava v Južno Ameriko (organizatorji AK Ravne na Koroškem, AS Prevalje, AO Črna na Koroškem) v Peru, pogorje Cordillera Vilcanota, od 18. 5. do 4. 7. 1980.
V odpravi je bilo enajst članov: Marijan Lačen (AO Črna, vodja), Igor Radovič (AO Črna), Zdenko Žagar (AO Črna), Rok Kolar (AS Prevalje), Stanko Mihev (AK Ravne), Janez Žalig (AK Ravne), Jože Havle (AK Ravne), Franc Pušnik (AK Ravne), Silvester Lupša (AO Črna), Milan Savelli (AO Črna) in Janez Gorjanc (AO Črna).
Dosežki na odpravi:
• Opravili so 47 pristopov in 10 vzponov.
• Pico Tres (6093 m), od 1. do 3. 6. 1980, prva jugoslovanska ponovitev prečenja pogorja v dolžini 4 km, plezali Silvester Lupša, Janez Žalig in Franc Pušnik.
• Vzhodna stena gore Pico Tres (6093 m), prvenstvena Jugoslovanska smer, 1. 6. 1980, plezali Stanko Mihev, Rok Kolar, Igor Radovič in Zdenko Žagar.
• Južna stena Pachante (5727 m), od 7. do 9. 6. 1980, prvenstvena Titova smer, plezala Stanko Mihev in Rok Kolar.
1986: Alpinistična odprava v Južno Ameriko (organizator AK Ravne na Koroškem) v Bolivijo na Ande, pogorje Cordillera Real, od 14. 6. do 12. 8. 1986. Odpravo so sestavljali trije člani AK Ravne: Andrej Gradišnik, Robi Jamnik in Stanko Mihev.
Dosežki na odpravi:
• Cordillera Real, vrh Illampu (6380 m), prvenstvena Koroška smer, 90°, V+/ 70°–80°, 1200 m, od 1. do 3. 7. 1986, plezali Andrej Gradišnik, Robi Jamnik in Stanko Mihev.
• Cordillera Real, vrh Condoriri (5700 m), prvenstvena Slovenska smer, 55°–65°, 700 m, 17. 7. 1986, plezala Andrej Gradišnik in Stanko Mihev.
1989: Prva alpinistična odprava v Himalajo (organizator AK Ravne na Koroškem) v Nepal na Gangapurno (7455 m), od 16. 8. do 31. 10. 1989. Odpravo je sestavljalo pet članov iz AK Ravne: Franc Pušnik (vodja), Rok Kolar, Andrej Gradišnik, Edi Krebs in Stanko Mihev.
Dosežki na odpravi:
• Gangapurna (7455 m), vrh dosežen 1. 10. 1989, prvenstvena Direktna smer, TD, V, 55°–65°, 1600 m, plezala Rok Kolar in Stanko Mihev.
ALI VEŠ, DA … so bili leta 2000 prvi Korošci na Everestu GREGA LAČEN, MATEJ FLIS in FRANC ODERLAP?
