Gradovi so v preteklosti imeli številne funkcije, med katerimi sta zagotovo izstopali dve – grad kot središče posesti, katere dohodki so omogočali njegov fizični obstoj in grad kot prebivališče gospode, višjih slojev. Vsekakor pa je bila prvotna funkcija gradov ob ogrsko (hrvaško)-slovenski meji predvsem obramba.
Toda čeprav je bil grad v osnovi gospodarsko središče in plemiško prebivališče, pa je bil veliko več kot to. Zlasti v srednjem veku je bil vojaško-obrambna točka, ki je varovala, nadzorovala in obvladovala okolico – tudi v simbolnem pomenu. Poleg tega so gradovi imeli veliko vlogo tudi kot kulturna središča, kjer so se srečevali in prepletali različni kulturni in umetnostni tokovi ter kamor se je stekalo novo znanje. Nenazadnje so bili tudi prostori, v katerih so se srečevale različne družbene plasti – tako višji sloji oziroma plemstvo kot lastniki in prebivalci grajskih stavb kot nižji sloji oziroma podložniki in meščani, ki so v gradu služili, tam trgovali ali pa odgovarjali pred gospodom kot svojim sodnikom.
Kljub neugodnim časom in okoliščinam je številnim grajskim stavbam vendarle uspelo obstati. Toda vsem usoda ni bila naklonjena, saj nekateri izmed njih, navkljub velikemu kulturnozgodovinskemu pomenu, neomajno propadajo. Prav to se je zgodilo tudi z nekaterimi grajskimi parki, ki so bili pravzaprav osnova za razvoj kasnejših javnih parkov.
Po drugi svetovni vojni je postala večina gradov in manjših dvorcev zanemarjenih in v glavnem prepuščenih zobu časa. Bili so le objekti brez lastnika, čeprav so del naše zgodovine in kulture našega naroda. V zadnjih letih pa ponovno postaja zanimanje za te utrdbe vse večje in glasnejše, kar pomeni, da potekajo bodisi obnove, rekonstrukcije oziroma oživitve sijaja teh mogočnih utrdb. Vsekakor pa so predmet zanimanja vse več znanstvenih raziskovalcev in vse bolj tudi priljubljene turistične destinacije.
Literatura
Preinfalk, Miha; Sapač, Igor. Gradovi na Slovenskem – med včeraj, danes in jutri. Iz zgodovine slovenskih gradov [ur. Miha Preinfalk]. Kronika, 60/2012, št. 3. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, str. 369?377.
