Gora kot navdih in spomin - 2. del

Njena intimna življenjska izpoved, ujeta v številne pesniške zbirke, govori predvsem o osnovnih človeških potrebah in izkušnjah, ki se gibljejo med bližino in samoto. S svojimi najboljšimi deli se uvršča v klasiko slovenske literature. Živi in dela v Škofji Loki.

Vsakdo pozna dramatične zgodbe s koroških hribov, ki jih je oblikoval Prežihov Voranc, ali kot zategla panonska pesem počasno tekoče pripovedi Miška Krajnca. Tako je tudi Savinjska dolina zaživela v zgodbah in romanih rojaka Janka Kača (1891-1952), čeprav je bila seveda njegova literarna muza skromnejša.

Rojen je bil v Latkovi vasi pri Preboldu kot sin majhnega kmeta, ki se je ukvarjal tudi z mizarstvom. Po gimnaziji v Celju in Ljubljani je študiral medicino v Zagrebu in na Dunaju, kasneje tudi prirodopis v Ljubljani, vendar študija ni dokončal. Posvetil se je novinarskemu delu, delal kot urednik pri Jutru, po vojni pa urejal Hmeljarja. V svet literarnega oblikovanje je Kač vstopil šele na pobude svojih literarnih prijateljev kot zrel človek. V celoti obsega njegova literarna bera pet knjig, pripovedni vrh pa predstavlja roman v treh delih Grunt (1933).

Drago Kumer (1926-1994) spada med najbolj plodovite savinjske pisatelje, saj trideset let po drugi svetovni vojni skoraj ni bilo slovenskega časopisa ali radijskega programa, s katerim ne bi sodeloval.
Rojen je bil v več kot skromnih razmerah v Šmatevžu pri Gomilskem in družina se je stalno selila za delom in kruhom. Na šolanje ni bilo niti misliti, zato je začel kot delavec v preboldski tekstilni tovarni. Leta 1946 je imel možnost končati pedagoški tečaj v Celju in tako se je začela njegova vseživljenjska učiteljska kariera, ki jo je zaključil kot vodja podružnične šole v Gotovljah pri Žalcu. Težka mladost je za vse življenje vtisnila močno socialno noto tako njegovi osebnosti kot njegovim pripovedim – predvsem črticam. Čeprav je njegovih črtic nepregledno število, je v knjižni obliki izdal le eno zaključeno zbirko – Karlekove prigode leta 1952.