Gašpar Vrečer je bil teharski učitelj in narodnjak, ki se je rodil 5. januarja 1845 v Sv. Lovrencu pod Prežinom (danes Kompole) v zaselku Vreče pod Šentjanžem št. 19. V ljudsko šolo je hodil v Prežinu in na Teharjah, v Celju pa je končal 6 razredov gimnazije. Vrečer je bil poročen z Marijo, rojeno Nasko iz Celja. Kar nekaj njegovih otrok se je odločilo tudi za poklic šolnika in druge ugledne poklice, med njimi Rajko Vrečer, dr. Ivo Vrečer je bil šolski nadzornik, Rihard železniški uradnik v Beogradu, Albert trgovec na Dunaju, hčerka Anka pa operna pevka in gledališka igralka.
Gašpar Vrečer se je po končanem učiteljskem tečaju leta 1864 zaposlil 1. junija 1865 v Reichenau na Kočevskem. Drugo leto službovanja je bilo v Nesselbachu – Koprivniku pri Kočevju. Z dekretom 5. januarja 1867 je bil imenovan za šolskega provizorja na Teharjah. Leta 1868 je obiskoval tečaj v Mariboru in bil usposobljen za trivialke kot učitelj s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Leta 1869 je postal stalni učitelj na Teharjah, 17. aprila 1873 pa ga je deželni šolski svet v Gradcu imenoval za prvega nadučitelja na teharski šoli. Svoje službovanje na Teharjah je začel v stari šoli v kaplaniji pri teharski cerkvi sv. Martina. V času njegovega učiteljevanja je bila zgrajena nova šola v središču vasi na Ledini leta 1870, sama teharska šola pa se je razširila v trirazredno. Glavna njegova zasluga na področju šolstva pa je bila, da se teharska šola ni spremenila v nemško šolo in je sama teharska šola ostala šola s slovenskim učnim jezikom. V času intenzivnega ponemčevanja in širjenja nemškega vpliva na vseh področjih tudi v sami občini Teharje ni klonil pritisku in izsilil, da so si Nemci pod vplivom štorovske železarne pozidali svojo šolo v Štorah. Po takratni navadi je opravljal tudi službo organista v teharski cerkvi. Kot šolnik se je zanimal tudi za sadjarstvo, zasadil je vrt na Ledini in šolski vrt v bližini stare teharske šole, ki je bil namenjen teharskim šolarjem in mladini.
Vrečer je aktivno sodeloval pri nastajanju prvih društev na Teharjah, kjer je bil zastopan tudi na različnih društvenih pozicijah. Ob nastanku teharske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda je bil izvoljen na mesto tajnika društva, na tem mestu je ostal do svoje smrti. V slovenskem političnem društvu na Teharjah, ki je bilo ustanovljeno leta 1897, je zasedel mesto društvenega knjižničarja.
Umrl je mlad v starosti 55 let 14. februarja 1898 in je pokopan na celjskem mestnem pokopališču. Za zasluge na področju izobraževanja, šolstva in društvenega življenja ga je teharska občina pod vodstvom slovensko usmerjenega župana Jožefa Rebova razglasila za častnega občana na seji 12. decembra 1896 in mu za zasluge izročila diplomo.
