Med Besenghijevo palačo in »scuolo Battuti« se pričenja Giordanova ulica, ki se lijakasto vzpenja proti najvišji točki polotoka, dokler se s stopničastim dostopom ne povzpne na ploščad , kjer stoji kompleks župne cerkve sv. Mavra.
Sedanjo cerkev so pričeli graditi leta 1547, potem ko so podrli prvotno romansko cerkev; posvetili so jo leta 1553. Delo sta vodila stavbenika Mazzafuoco iz Benetk in Koprčan Francesco di Colgna. Cerkev je bila kasneje močno predelana; notranjščina je bila barokizirana, proti koncu minulega stoletja pa so podaljšali kor in preoblikovali zahodno fasado v romanskem duhu (1889). Zvonik stoji ločeno od cerkve, v osi zahodne fasade. Ima starejše osnove, ki se nakazujejo s šilasto zaključenim portalom, dograjen je bil v 16. stoletju. Narejen je iz kamnitih blokov peščenjaka, oblikovno pa je poenostavljen posnetek beneškega zvonika sv. Marka. Čeprav je razmeroma nizek, ima zaradi svoje lege na najvišji točki prevladujočo vlogo v mestni krajinski sliki in ustvarja njen značilni vertikalni iztek. Baza zvonika se izgublja v tkivu stavb, ki sledijo vzpenjanju terena. Tako je ustvarjen optični vtis rasti zvonika iz obmorske ravni, s tem pa je dosežena izredna višinska dinamika mestne vedutne kompozicije. Danes jo občutimo ne samo ob pogledih z morja in s celine proti zahodni in južni strani polotoka z najstarejšo mestno aglomeracijo, marveč tudi ob pogledih z vseh strani, kar je posledica sodobne pozidave severnega dela polotoka, ki se vidno zrašča z obstoječim tkivom. (Bernik, 1968)
Bogata notranjost cerkve sv. Mavra je doživela temeljitoobnovo z restavratorskimi deli v letih 1980-1982. Cerkev se ponaša z desetimioltarji, krasijo pa jo tudi Callidove orgle iz leta 1796 s petnajstimiregistri. Bogato je tudi njeno slikovno gradivo. Najstarejše slike so iz 15.stoletja. (Simič, 1997)
Cerkev sv. Mavra leži na najvišjem delu nekdanjega otoka. Posvečena je mučencema sv. Mavru in sv. Donatu ter škofu Sikstu II. Na mestu današnje cerkve sv. Mavra je stala starejša cerkev, ki so jo leta 1547 porušili in zgradili novo. Današnji cerkveni kompleks sestavljata kampanile (prostostoječi zvonik) in cerkev sama, ki ima triladijsko bazikalno zasnovo. Novozgrajena cerkev je bila posvečena že leta 1553, načrte za gradnjo so zaupali beneškemu arhitektu Leonardu Mazzafuogu in njegovemu pomočniku Francescu da Cologna iz Kopra. V notranjščini glavno ladjo zaključuje pravokotni prezbiterij s kupolo. Na dnu prezbiterija je glavni oltar s sliko sv. Mavra. Samo notranjščino so spremenili v času baroka, ko je cerkev dobila nove oltarje in novo obokanje. V drugi polovici 19. stoletja so z večjimi posegi cerkvi dali današnjo podobo, severna stranska vrata so preuredili v kapelo – t. i. Lurško votlino, kjer še danes stoji kip Lurške Marije.
V svoji notranjosti skriva dela priznanih in vodilnih beneških slikarjev 16. in 17. stoletja, kot so Palma mlajši, Bernardo Strozzi, Irene de Spilimbergo, Zorzi Ventura.. (Darovec, 2010)
Bogata notranjost cerkve sv. Mavra je doživela temeljitoobnovo z restavratorskimi deli v letih 1980-1982. Cerkev se ponaša z desetimioltarji, krasijo pa jo tudi Callidove orgle iz leta 1796 s petnajstimiregistri. Bogato je tudi njeno slikovno gradivo. Najstarejše slike so iz 15.stoletja. (Simič, 1997)
Cerkev sv. Mavra leži na najvišjem delu nekdanjega otoka. Posvečena je mučencema sv. Mavru in sv. Donatu ter škofu Sikstu II. Na mestu današnje cerkve sv. Mavra je stala starejša cerkev, ki so jo leta 1547 porušili in zgradili novo. Današnji cerkveni kompleks sestavljata kampanile (prostostoječi zvonik) in cerkev sama, ki ima triladijsko bazikalno zasnovo. Novozgrajena cerkev je bila posvečena že leta 1553, načrte za gradnjo so zaupali beneškemu arhitektu Leonardu Mazzafuogu in njegovemu pomočniku Francescu da Cologna iz Kopra. V notranjščini glavno ladjo zaključuje pravokotni prezbiterij s kupolo. Na dnu prezbiterija je glavni oltar s sliko sv. Mavra. Samo notranjščino so spremenili v času baroka, ko je cerkev dobila nove oltarje in novo obokanje. V drugi polovici 19. stoletja so z večjimi posegi cerkvi dali današnjo podobo, severna stranska vrata so preuredili v kapelo – t. i. Lurško votlino, kjer še danes stoji kip Lurške Marije.
V svoji notranjosti skriva dela priznanih in vodilnih beneških slikarjev 16. in 17. stoletja, kot so Palma mlajši, Bernardo Strozzi, Irene de Spilimbergo, Zorzi Ventura.. (Darovec, 2010)
Pripravila Damjana Špik
Vir:
1. BERNIK, S. (1968). Organizem slovenskih obmorskih mest : Koper, Izola, Piran. Ljubljana: Mladinska knjiga ; Piran: Medobčinski zavod za spomeniško varstvo
1. BERNIK, S. (1968). Organizem slovenskih obmorskih mest : Koper, Izola, Piran. Ljubljana: Mladinska knjiga ; Piran: Medobčinski zavod za spomeniško varstvo
2. SIMIČ, S. (1997). Izola = Isola. Ljubljana : IKI – Institut za komunikacije in informatiko
3. DAROVEC, D. (2010). Med izolskimi spomeniki : umetnostno-zgodovinski vodnik po umetnostni dediščini Izole = Among the monuments of Izola : art history guide to the cultural heritage of Izola. Koper : Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales
