Gospod je bil zaposlen v tovarni Mlinotest od leta 1961 pa do svoje upokojitve leta 1999. 17 let je izdeloval testenine, nato še 25 let torteline.
V podjetje Mlinotest je prišel le 14 dni po končani vojaščini. Največ časa je delal na »mamiču« (stroj) na katerem so se delale raznovrstne testenine: kratke in dolge (špagete, makarone, peresnike, polžke, svedre, tufole). Najtežje je bilo delati špagete številka 11, ki imajo luknjo. Če moka ni bila prava, se ti niso posrečili. Testenine so se nato sušile v sušilnicah. Jušne testenine so se sprva zvijalo na roke in potem zlagalo na mreže, šele kasneje so se začeli uporabljati stroji.
Izdelovali so velike količine testenin za potrebe vojske. Za vojake je bilo treba izdelovati bolj kakovostne testenine, te niso smele vsebovati preveč kisline.
Vse testenine so se izdelovale brez rokavic. Od zaposlenih se je sicer zahtevalo, da si razkužujejo roke, a si jih je gospod Anton vedno umival le z milom in vodo. Ko je prišla sanitarna inšpekcija, je imel le on »čiste« roke, tisti, ki so si jih razkuževali pa ne. S stalno deratizacijo so pazili tudi, da v obratu ni bilo glodavcev in žuželk.
Po nekaj premestitvah je do upokojitve delal na stroju za izdelovanje tortelinov, kjer je bil vse do penzije – 25 let. Za odlične torteline je pomembno paziti na vlažnost testa, ki je moralo biti ravno prav vlažno, da so bili tortelini pravi. Zato je, ko je postal vodja, večkrat tudi popoldne prihajal in preverjal, ali je s testom vse v redu. Teh ur mu niso nikdar hoteli plačati. Nekoč, ko si je g. Anton zlomil roko, so ga sicer skušali nadomestiti mladi, ˝frišni˝ iz šol, a ker niso še imeli dovolj znanja, je vse testo postalo plesnivo. Nastalo je veliko škode, več kot, če bi mu plačali za dežuranje. Šele potem so mu te ure začeli izplačevati.
Spominja se, da so, ko se je kdo upokoji, priredili ˝bal˝ (zabavo). Velikokrat so šli na izlete, na katere ga vežejo lepi spomini. Praznovali so rojstne dneve tako, da so prinesli priboljške od doma (klobase, salame …). Lepe spomine ima tudi na upokojitev, ki so jo s sodelavci lepo obeležili. Še danes gre večkrat na obisk.
