Ana Nuša Kerševan
Tino Tomlje je nasledila Nuša Kerševan (1930). Rojena je bila v Renčah pri Novi Gorici, diplomirala pa na Visoki šoli za zunanjo trgovino v Beogradu. Bila je članica delegacije Socialistične republike Slovenije (SRS), med letoma 1982 in 1986 je delovala v zveznem zboru republik in pokrajin. V letih 1984-85 je bila podpredsednica Skupščine SFRJ. Na mesto ljubljanske županje je bila izvoljena maja 1986, po dveh letih pa znova izvoljena še za drugi mandat.
Zaradi gospodarske krize po celotni skupni državi so veljali interventni ukrepi za zmanjšanje porabe. Ti so negativno vplivali na gospodarstvo, inflacija je strmo rasla in povečevala težave. Mestno gospodarstvo ni zagotavljalo dovolj sredstev, zato so si morali pomagati s samoprispevki mestnega prebivalstva.
Gospa je še vedno predsednica Društva Zeleni prstan, ki skrbi za ohranjanje Poti spominov in tovarištva in sodeluje z MOL in društvom TIMING pri organizaciji vsakoletnega Pohoda ob žici. Leta 2010 je skupaj z Janezom Stanovnikom prejela naziv častne meščanke Ljubljane.
Uresničeni projekti v času županje Nuše Kerševan
Iz sredstev tretjega samoprispevka so do oktobra 1987 zgradili novo ljubljansko porodnišnico, kjer so po časopisnih novicah 6. oktobra že pomagali na svet nekaj otrokom. Četrti samoprispevek za izboljšanje okolja in komunalne opremljenosti ni uspel, zato je moralo mesto finančna sredstva poiskati drugje, da bi zgradili čistilno napravo, zmanjšali emisije škodljivih emisij plinov iz toplarne in uredili deponijo na Barju. Gradnja je stekla pred koncem mandata.
Posebno pozornost so namenili varovanju okolja, zraka in vode. Ljubljanska industrija je leta 1987 namenila za posodabljanje in zmanjševanje onesnaževanja okoli 40 % investicij, sicer zelo majhnih.
Ljubljana je bila vključena v evropsko organizacijo Zdravih mest, prva akcija je bila odpravljanje arhitektonskih ovir na pločnikih in vhodih v javne zgradbe.
Z boljšo organiziranostjo so uspeli zagotavljati redno preskrbo mesta z življenjskimi potrebščinami, racionalizirano je bilo gospodarjenje s proračunskimi sredstvi.
Dokončani so bili še nekateri programi:
– zgrajena je bila Srednja šola za gostinstvo in turizem ter obnovljene nekatere druge srednje šole;
– sprejeli so program Ljubljana moje mesto, s katerim se je začela prenova starega mestnega jedra. Staro mestno jedro so začeli ponovno oživljati, ko so za promet zaprli Mestni in Stari trg ter tako omogočili razvoj trgovine, gostinske in turistične ponudbe;
– končana je bila gradnja nove ljubljanske porodnišnice;
– odprt je bil prvi prenovljeni del gradu in nadaljevali so prenovo kapele in ostalih traktov.
Nušo Kerševan je na županski funkciji maja 1990 nasledil Jože Strgar. V Sloveniji se je začenjal proces demokratizacije, novi župan je prišel iz vrst novooblikovane koalicije Demos.
Z novim županom in novim obdobjem je prišla tudi nova mestna politika, končana je bila vladavina ene stranke – komunistične partije. Leta 1991 je Slovenija postala samostojna država in Ljubljana njena prestolnica.
