V letu 1948 je bilo dogajanje na gradbišču Nove Gorice še bolj pestro.
Začele so prihajati prve brigade, ki so tam delale vsakodnevno in ostajale več mesecev. Časopisje je podrobno poročalo o delu, ki so ga izvajali brigadirji: navajali so točne podatke o izkopanem materialu, številu strojev in delavcev ter o kilometrih zgrajenih cest (slika 5). Brigad je bilo v enem letu več in so delale v izmenah. Prva izmena je odšla konec januarja 1948. Lokalni časopis Nova Gorica poroča, da so dokončali cesto Solkan–Šempeter, dolgo 4 kilometre, začeli gradnjo magistrale (glavne mestne ulice) in odprli nov kamnolom za Solkanom. »Pri vsem tem so se v prostem času tudi vsesplošno izobraževali in udejstvovali na kulturno-prosvetnem področju.« (slika 6) Ob odhodu prve brigade so priredili tudi kulturno prosvetni festival (slika 7).
Kulturno in prosvetno udejstvovanje je bilo nasploh zelo poudarjeno. Brigadirji so dopoldne delali na gradbišču, popoldnevi pa so bili namenjeni učenju. Na voljo so bili knjižničarski, risarski, režiserski in pevovodski tečaji, učili so se pisanja in branja. Svoje talente so pokazali na dramatskih, recitacijskih ali pevskih nastopih. Delovale so tudi folklorne skupine. Na stenčasih so objavljali članke, v katerih so opisovali svoje delo in življenje, po drugi strani pa »prevzgajali manj delavne brigadirje« (slika 8). Izdajali so tudi svoj dvojezični bilten Brigadir Nove Gorice.
Vsi časopisi so zelo poudarjali tekmovalni duh in skupinsko delo ter hvalili brigadirje in prostovoljce za njihova prizadevanja. V ospredje so postavljali »razumevanje našega ljudstva do graditve novega političnega, gospodarskega in kulturnega središča – Nove Gorice« (NG, 19.11.1948, št. 36, str. 1 = slika 9). Najti je tudi veliko intervjujev z brigadirji, še posebno s tistimi, ki so bili starejši ali tudi zelo mladi. Nekateri zapisnikarji odkrito karajo vasi, ki se niso udeležile prostovoljnega dela, posebno pa pohvalijo najbolj pridne in dobitnike prehodne zastavice (slika 9). Izpostavljen je tudi datum začetka visokih gradenj (13. junij 1948), ko se je na gradbišču zbralo okrog 4000 ljudi, da so slavnostno proslavili to priložnost (slika 10).
