Alojz Kojc se je rodil 3. 2. 1898 v Predelu nad Šmarjem pri Jelšah, kjer je obiskoval 4-letno ljudsko šolo.O nadaljnjem šolanju ni podatkov, prav tako ne vemo, kje se je izučil za vrtnarja.Zaposlitev je iskal v mnogih krajih Kraljevine SHS. V njegovi delovni knjižici je navedenih devet različnih delodajalcev in obdobja, ki jih je preživel v njihovem okolju.
V delovni knjižici Alojza Kojca so nanizane naslednje zaposlitve:
· Kot vrtnarski pomočnik je leta 1919 našel prvo zaposlitev na gradu Žovnek pri Braslovčah pri baronici IlsiCnoblöh.
· Naslednja zaposlitev je bila na gradu Šenek (SchlossSannegg) na Polzeli. Park ob graščini se je ohranil do današnjih dni
in je od leta 1991 razglašen za kulturni spomenik.
· Vrtnarija Gaberje pri Celju pri Mihaelu Kokošinku.
· Paromlin v Celju, pri Petru Majdiču.
· Franc Roblek, Žalec.
· Posestvo Gaberje pri Celju, pri veleposestnici AnemarieWesten.
· Fanika Dickin, graščina Ainöd, Vojnik.
· Tovarna usnja Šoštanj, pri družbi Franz Woschnagg& sinovi, kjer je urejal še danes parkovno zanimivi lokaciji ob Dvorcu
Gutenbüchel v Ravnah pri Šoštanju in okolico Vile Široko v Šoštanju.
· Državna kobilarna Sarajevo.
· Rudnik Trbovlje in elektrarna.
Vsi delodajalci so v priporočilnih pismih navedli, da je bil vzoren, skrben in zvest delavec in da je odšel od njih zdrav.Od junija 1928 je v Šoštanju delal kot samostojni vrtnar. Njegov uradni naziv je bil Kojc Alojz, umetni in trgovski vrtnar. Ukvarjal se je z gojenjem trajnih cvetlic, z izdelavo nagrobnih vencev in vsakovrstnih šopkov. Imel je večletne pogodbe za urejanje grobov.
Alojz Kojc se je aktivno vključeval v takratno družbeno življenje, bil je član Slovenskega planinskega društva. Ukvarjal se je s fotografijo, zbiral je minerale in školjke.Bil je strasten kadilec.Bilj je član združenja vrtnarjev in izdelovalcev vencev v Ljubljani. V času od 15.4.1932 do 15.4.1935 je imel vajenca Bruna Gorogranca.
Svojo ženo je verjetno spoznal med službovanjem pri družini Woschnagg v Šoštanju,saj je bila takrat pri njih šivilja. Z Marijo (rojeno Šip) sta se poročila 4.9.1924.Leta 1925 se je Mariji in Alojzu rodil sin Viktor, 1943 pa še hči Malvina.
Med 26-imi pobitimi na Goricah nad Šoštanjem je zapisano tudi ime Alojza Kojca. Življenje je končal v maju 1945 kot žrtev povojnih čistk.
Zapuščina Alojza Kojca je nema priča nekega časa. Časa, ko je bil vrtnarski poklic izredno cenjen in vrtnar globoko spoštovan. Vsak predmet zapuščine pripoveduje zgodbo. Zgodbe pa šepetajo tudi parki in prostori, ki jih je negovala skrbna vrtnarjeva roka.
