Velike zasluge za ustanovitev in razvoj Konfekcije Komen je imel krojaški mojster Baldomir Jazbec – po domače Baldo, doma iz Komna.
Poskusna proizvodnja za razvoj tekstilne konfekcije se je začela leta 1960 v kotičku Zadružnega doma v Komnu s tremi stroji in petimi zaposlenimi: Baldomir Jazbec, Alojz Žvokelj, Zora Jazbec, Sveta Jurca in Vilma Kavčič. Na Baldomirjevem domačem domu sta delali še Adrijana Švara (por. Tavčar) in Lučana Grmek.
V septembru istega leta so se pridružile nove delavke, med njimi Evica Jazbec, Jolanda Kukanja (por. Žerjal), Neva Ferfolja, Marija Pahor, Zmaga Vrabec idr. Proizvodnja se je preselila v kletne prostore bivše postaje ljudske milice (nekdanjo Notarjevo hišo, danes gostilno Pri brajdi). Prvi delovni načrt je predvideval zaposlitev 27 ljudi v eni izmeni.
»Takrat so ženske, moje vaščanke – tri ali štiri – šle v Koper v šiviljsko šolo, ma vseh drugih nas je bilo devet, smo bile doma. Delale na kmetiji. Naša mama je enkrat rekla Baldotu, da punce gredo v Italijo in se bodo izgubile. Fraj, konc. On se je tudi zaradi tega zavzel za odprtje konfekcije.«
»Januarja meseca je prišla k nam Marija Šušterjeva, delala je na uradu z Milko Abram in je rekla: ‘Glej Marija’, mami moji, ‘jaz vem, da Vilma zna šivati na mašino in do prvega aprila se je treba vpisati pri Milki na Krajevnem uradu. Bodo izbrali, ker se bo v Komnu odprla Konfekcija. Baldo Jazbec bo direktor. Se bo treba javiti in do takrat se bo izbralo toliko punc.’ Jaz sem šla na Matični urad k Milki in se prijavila in pred mano jih je bilo 22. Mislila sem, da ne bom prišla na vrsto. In potem smo čakali. Pride Marija domov in je rekla: ‘Veš, si izbrana.’ To je bilo neverjetno veselje.«
»Baldo je potem vzel dva žnidarja, Alojza Žvoklja in Ivana Luina iz Gabrovice. Pridna žnidarja. Bila sta smenovodje [knj. vodij izmen]. Ivan [nečak od Baldomirja Jazbeca] je bil šef krojilnice. Ko je Meri Tavčar končala šolo, je zamenjala Zoro Jazbec. Bili sta računovodkinji. Zora je potem šla v skladišče. Na začetku si je Baldo pomagal tudi z žnidarcemi – Sveto, Branko Božeglav, Jolando. Te ženske so dosti pripomogle, ker so znale šivat. Prvo šolo [v Kopru] so naredile Adrijana, Lučana in Neva. Prva modelarka je bila Alma Grmek iz Tupelč. Za njo je prišla punca z modelarsko šolo, Olgica iz Deskel. Potem sem modelarka postala jaz.«
