Tone Rožmanc je kot vajenec začel delati v IUV leta 1955. Dopoldne je nabiral praktične izkušnje v usnjarni, popoldne pa obiskoval obrtno šolo na Vrhniki. Vpisal se je na strojno smer, kjer se je poleg splošnih predmetov učil še različne strokovne: tehnično risanje, tehnologijo, materiale…
Iz intervjuja:
Koliko let ste imeli, ko ste začeli delati v usnjarni?
Petnajst. Oče je vprašal šefa, če se lahko pridem učit in tako sem začel takoj po končani osnovni šoli, septembra 55. leta. Vajeniška doba je trajala tri leta.
Kako je potekalo delo in šolanje?
Dopoldne smo delali, popoldne šli v šolo. Takrat smo delali tudi ob sobotah. Pouk je bil pa samo od ponedeljka do petka; od treh popoldne naprej. Mi, ki smo bili v državnih firmah, smo lahko že ob dvanajstih ali enih končali in se šli domov pripravit za v šolo. Tisti, od privatnikov, so prišli pa direktno iz delavnice. Mi smo imeli veliko prednosti; vedno smo imeli tudi nekaj denarja, pa delovne obleke so nam dali.
Ste v usnjarni spoznavali tudi delo na oddelkih kjer se je strojilo usnje?
Ne, samo vzdrževanje. Prvi teden so me dali k očetu, potem sem šel pa po posameznih fazah: od kleparjev, strugarjev do varilcev. Kot spremljevalec si po potrebi sodeloval in se s pozornim opazovanjem učil. Če si imel interes, si lahko tudi sam kaj naredil. Jaz sem bil bolj slab za ročna dela, nisem imel pravega grifa. Meni je ves čas bolj strojni del dišal. In sem se potem toliko bolj s struženjem ukvarjal. Par let sem stružil. Bil sem namreč hud levičar! In takrat ni bilo orodja za levo roko, na primer škarij.
Šolo ste verjetno delali brez težav?
Vse je potekalo normalno. Po treh letih smo imeli izpite v Litostroju v Ljubljani. So bili pa precej zahtevni. Dali so načrt in naročili naj ga prerišemo. Nič niso povedali zakaj. Jaz sem imel pa že od prej to navado, da sem načrt, ki sem ga dobil, temeljito predelal – zmeraj je bil kakšen hakelc. Dali so nam eno uro časa, nekateri so se v tem času dolgočasili in zafrkavali. Potem so načrte pobrali, nam dali material in samo ročno orodje in naročili, naj začnemo z delom. Jih je takoj pet zavpilo, da nimajo mer. Odgovorili so jim, da so imeli dovolj časa, da bi jih dobili. Tisti so potem čakali tri mesece, da so prišli spet na vrsto za nov izpit. Jaz sem ga naredil v prvi rundi. Ja, je bila kar blamaža, pa tudi delovna doba se ti ni začela, dokler nisi imel narejenega izpita.
Katere predmete ste imeli v šoli?
Imeli smo vse predmete: slovenščino, matematiko, strokovne predmete. Za vsak strokovni predmet je bil drug učitelj. Če ti ni šlo, si imel popravni izpit. Če tega nisi naredil, si moral ponavljati razred. No, pa po navadi je kar šlo. Takrat je bila tudi še kriza za kader, pa so malo pomagali.
