V dvajsetih letih prejšnjega stoletja se je Laški trg (od 1227) vedno bolj razvijal v turistični kraj, ki ob sedemstoletnici leta 1927 dobil mestne pravice. Samoumevno je bilo, da kraj ne more brez svoje godbe. Zopet so se zbrali novi amaterji, ki so si nabavili vsak svoje glasbilo.
Spomladi leta 1924 so pričeli z vajami godbeniki, kmetje in rudarji: bratje Škorja, bratje Ojsterški, Zdolšek, Teršek, Vorina, Knez, Kranjc, Peternel, Vilhar, Šraj, Dernovšek, Sirk in še drugi. Za »taktirko pa je zgrabil« kapelnik Franc Ropret in tako je Laško dobilo«tretjo godbo«.
F. Ropret se je rodil v Bohinjski Beli pri Bledu in tam obiskoval osnovno šolo. Glasbeno šolo je končal v Ljubljani. Kot godbenik je deloval po raznih vojaških godbah: v Italiji, v Franciji in v Romuniji. Po prvi svetovni vojni je igral orgle po raznih krajih Slovenije. Ustanovil je in vodil tudi nekaj pevskih zborov in tamburaških orkestrov. Kot finančnega uslužbenca je pot pripeljala v Laško, od koder je bil premeščen v Trbovlje in nato še v Šmarje pri Jelšah.
Prve vaje je imela godba pri kmetu Petku na Strmci nad Laškim. Nove godbenike je z veliko vneme zbiral takratni gimnazijec Topole, ki mu je uspelo zbrati 15 godbenikov in prvi javni nastop so imeli na Martinovo nedeljo leta 1924.
Kapelnik F. Ropret je obvladal je skoraj vsa orkestralna in tamburaška glasbila. Po raznih krajih Slovenije je vodil tamburaše, pevske zbore in godbe na pihala. Na laški glasbeni šoli je poučeval nauk o glasbi in harmonikarje, zasebno pa tudi kitariste. Bil pa je tudi komponist, njegovi sta skladbi »Naša nova godba« in »Strmški glasovi«.
Leta 1926 je bil F. Ropret premeščen iz Trbovelj v Šmarje pri Jelšah, zato ni mogel več voditi godbe v Laškem. V Šmarju pa je takoj ustanovil novo godbo in tako sta potem obe godbi medsebojno obiskovali. Je pa po Ropretovem odhodu godba v Laškem ponovno zašla v kadrovske in prostorske težave. Med drugo svetovno vojno se je vrnil v Laško in godbo vodil do leta 1947.
Tri leta, od 1928 do 1931 je godbo vodil rudniški uslužbenec Mihael Verbič ob pomoči Franca Cepuša, kapelnika celjske poštarske godbe, ki je Laščanom izučil kar nekaj novih godbenikov.
F. Ropret se je rodil v Bohinjski Beli pri Bledu in tam obiskoval osnovno šolo. Glasbeno šolo je končal v Ljubljani. Kot godbenik je deloval po raznih vojaških godbah: v Italiji, v Franciji in v Romuniji. Po prvi svetovni vojni je igral orgle po raznih krajih Slovenije. Ustanovil je in vodil tudi nekaj pevskih zborov in tamburaških orkestrov. Kot finančnega uslužbenca je pot pripeljala v Laško, od koder je bil premeščen v Trbovlje in nato še v Šmarje pri Jelšah.
Prve vaje je imela godba pri kmetu Petku na Strmci nad Laškim. Nove godbenike je z veliko vneme zbiral takratni gimnazijec Topole, ki mu je uspelo zbrati 15 godbenikov in prvi javni nastop so imeli na Martinovo nedeljo leta 1924.
Kapelnik F. Ropret je obvladal je skoraj vsa orkestralna in tamburaška glasbila. Po raznih krajih Slovenije je vodil tamburaše, pevske zbore in godbe na pihala. Na laški glasbeni šoli je poučeval nauk o glasbi in harmonikarje, zasebno pa tudi kitariste. Bil pa je tudi komponist, njegovi sta skladbi »Naša nova godba« in »Strmški glasovi«.
Leta 1926 je bil F. Ropret premeščen iz Trbovelj v Šmarje pri Jelšah, zato ni mogel več voditi godbe v Laškem. V Šmarju pa je takoj ustanovil novo godbo in tako sta potem obe godbi medsebojno obiskovali. Je pa po Ropretovem odhodu godba v Laškem ponovno zašla v kadrovske in prostorske težave. Med drugo svetovno vojno se je vrnil v Laško in godbo vodil do leta 1947.
Tri leta, od 1928 do 1931 je godbo vodil rudniški uslužbenec Mihael Verbič ob pomoči Franca Cepuša, kapelnika celjske poštarske godbe, ki je Laščanom izučil kar nekaj novih godbenikov.
