Sv. Mihael tehtalec duš

Motiv tehtanja duš se začne pojavljati šele pozno v visokem srednjem veku, v okviru poslednje sodbe, in je postal samostojen in najbolj priljubljeni motiv, povezan s svetim Mihaelom. Ikonografija poslednje sodbe se razvije na podlagi Matejevega evangelija in Razodetja Janeza Evangelista. Ta sporoča, da je na čelu nebeške vojske nadangel Mihael: »In nastala je vojska v nebesih: Mihael in angeli njegovi so se vojskovali zoper zmaja« (Raz 12,7). Po ikonografski plati ločimo dva tipa poslednje sodbe: bizantinskega in zahodnjaškega; pri obeh je tehtanje duš eden ključnih trenutkov. Sveto pismo sicer nikjer ne omenja Mihaela, ki tehta duše, opisuje pa, kako Bog presoja človeška dejanja s tehtnico pravice: »Pravična tehtnica in skodelici so Gospodova last, njegovo delo so vse uteži v skrinjici« (Prg 16,11). Z razsojanjem in tehtanjem človeških dejanj, kjer bodo na sodni dan ob Božjem sinu navzoči tudi angeli, se v Svetem pismu prav tako srečamo v Matejevem evangeliju, kjer je zapisano: »Sin človekov bo namreč prišel v veličastvu svojega Očeta s svojimi angeli in takrat bo vsakemu povrnil po njegovem delu« (Mt 16,27).