Slavnostna otvoritev restavracije in kopališča v nedeljo 14. junija 1953 je bila v času, ko še ni bilo slutiti današnje podobe Velenja, po poročanju časopisov se jo je udeležilo od štiri do pet tisoč ljudi. Bila je prva povojna množična manifestacija volje in odločenosti zgraditi novo mesto s presežniki. Za tiste čase spektakelska otvoritvena prireditev je bila tudi uvod v kasnejše množične politične manifestacije, ki se jih je udeleževalo tudi po nekaj deset tisoč ljudi.
V napovedi otvoritve je Večer »tajht«, ki je nastal kot kolateralna posledica rudarjenja, poimenoval v letovišče »Velenjsko jezero« in ga izpostavil kot primer izrednega truda in požrtvovalnosti velenjskih rudarjev. Otvoritvi kopališča in restavracije je namenil prispevek na prvi strani. Jezero je označil kot mali Bled, podrobno poročilo o celodnevni slovesnosti pa je bilo dopolnjeno z opisom novozgrajenih objektov (… »restavracija je na visoki ravni in ustreza še tako razvajenemu okusu« …) in načrtov tega, kaj vse bo še zgrajeno. Kot je poročal Večer, se je otvoritve udeležilo štiri tisoč ljudi iz vse Slovenije, med vidnejšimi gosti pa so bili tedanji visoki slovenski politiki in odposlanec maršala Tita. Na dopoldanski prireditvi so nastopile številne godbe na pihala in folklorne skupine, obiskovalce je poseben brod vozil do visokega svetilnika sredi jezera, kjer je bil udoben bar. Največje presenečenje je bil večerni program, na katerem so nastopile vodne vile s plesom na vodi. »Celotno jezero je bilo razsvetljeno ter so se luči zrcalile v njegovi globini. Na nebu so se pojavile raznobarvne rakete, za trenutke razsvetlile okolico in ugašale. Zvoke plesne glasbe je rahel vetrič prenašal celo do sredine jezera, kjer so veslače preizkušali svoje sposobnosti. V restavraciji, na terasi in v bližnjim okolici je bilo zelo živahno. Delovni ljudje so se zabavali ob lepi glasbi in kozarcu dobrega vina ter si nabirali moči za nove delovne napore.«
Po poročanju Večera je leto po otvoritvi jezero imelo zelo dober obisk, na njem so bili gostje iz Ljubljane, Maribora, Beograda in ostalih krajev Jugoslavije. »Največja zanimivost so majhne lesene weekend-hišice na majhni vzpetini sredi smrečja in razbohotenega hrastovega grmovja, ki so ob močni razsvetljavi videti kot pravljični svet. V vsaki hišici so štiri postelje. Letos so bile prikupne hišice z lepimi imeni, kot so Palček, Labode, Vesna in drugimi vse poletje zasedene.« Cesta, ki je povezovala središče Velenja z jezerom je bila kot mariborska promenada, poroča novinar, restavracija je pretesna, prav tako je premalo bungalovov za vse, ki bi želeli prenočiti ob jezeru. Zato so že komaj dve leti po otvoritvi razmišljali o gradnji hotela in južne terase ob jezerski restavraciji. Ob rudarskem prazniku so 3. julija 1955 odprli nogometni stadion ob jezeru, na otvoritvi so dopoldan nastopili telovadci Partizana in SK Rudarja, popoldan pa je bila nogometna tekma med zagrebškim Dinamom in reprezentanco jugoslovanske armade.
