Stoletja je bila skrinja najpomembnejši kos pohištva. V srednjem veku so jo uporabljali tudi kot stol in posteljo. Najstarejša je oblika tesane skrinje s strehastim ali ravnim pokrovom. V etnološki zbirki Gorenjskega muzeja je zbranih in evidentiranih veliko število skrinj, največ iz 18. in 19. stoletja, pa tudi nekaj skrinj iz 17. stoletja.
V oblikovnem razvoju in krasitvi kmečke skrinje, ki je bila stoletja najpomembnejši kos pohištva, so očitni sledovi vplivanj v kulturi notranje opreme višjih družbenih slojev. V kmečkem okolju na Gorenjskem močno prevladujejo skrinje iz cenejšega mehkega lesa. Kultura slikarskega okraševanja pohištva je izstopajoča sestavina ljudsko-umetnostne ustvarjalnosti gorenjskega človeka in je bila stoletja zasidrana zlasti v alpskih deželah.
Najstarejša poslikana skrinja v etnološki zbirki Gorenjskega muzeja je skrinja z letnico 1624. Pridobljena je bila pri premožni Rožmanovi hiši v Češnjici pri Kropi. V krasitvi skrinje so na Gorenjskem že od 17. in 18. stoletja delovale nekatere lokalne slikarske delavnice, ki so se sicer podrejale veljavnemu znanju in okusu časa, vendar so dale svojim izdelkom tudi svoj pečat. Vse do zadnje četrtine 18. stoletja je za poslikave na skrinjah značilna skromna barvna lestvica. Okrasni motivi so s prevladujočo črno barvo upodobljeni na les brez barvne podlage. Ob črni barvi so uporabljali v kombinaciji še belo, zeleno in rdečo.
V 19. stoletju, v cvetoči dobi kulture slikarskega okraševanja kmečkega pohištva na Gorenjskem, je delovalo več slikarskih delavnic, ki so dale poslikanemu pohištvu svoj izraz. Gornjesavska dolina in okolica Kranja sta bili pomembni slikarski žarišči, ki sta svojim izdelkom vtisnili svoj pečat.
V obdobju med vojnama je bila skrinja nepogrešljivi sestavni del v slovesnem prevažanju nevestine bale. Skrinjo s posteljnino je z balo leta 1921 pripeljala tudi Finžgarjeva sestrična Ivana Finžgar, ki se je iz Zabreznice primožila na Fajdigovo kmetijo v Vrbi. Slovesno prevažanje bale v teh krajih je podrobno opisal Fran Saleški Finžgar v svoji povesti Gostač Matevž.
(Besedilo je povzeto po prispevku Anke Novak: Gorenjska kmečka skrinja. Avguštinov zbornik: 50 let Gorenjskega muzeja: 1953-2003. Kranj 2003, str. 148-156; Gorenjski kraji in ljudje 24).
