Organizirano otroško pustovanje Otroški ringaraja je med obema vojnama prirejalo Telesno kulturno društvo Atena pod vodstvom Franje Tavčar, tedanje dvorne dame kraljice Marije in društva »požrtvovalnih dam«. Društvo ni imelo lastnih prostorov, zato se je prireditev selila leta 1926 iz licejske telovadnice v Narodni dom, nato čez dve leti v Kazino, nato v Union in spet nazaj v Kazino, tako do leta 1939. Prihajali so otroci med šestim in dvanajstim letom starosti v spremstvu staršev. Spored se je začel ob 16. uri in trajal do 20. ure.
Otroški maškaradni kostumi so bili poleg živalskih in rastlinskih likov, raznih mornarčkov, kuharčkov, baletk, pieret in pierotov večinoma navdihnjeni s pravljičnimi junaki. Pogoste so bile tudi narodne noše, najpogosteje holandska, španska, kitajska in japonska. Maske so izbirali starši, zato tudi na otroških maškaradah ni manjkalo likov indijancev, kavbojev, kabaretnih girls pod vplivom takratnih hollywoodskih filmov. Jedro otroške maškarade TKD Atena je bila igra s plesom ob malinovcu in slaščicah, z leti pa je vedno bolj pridobivala značaj nastopa oziroma prikaza naučenih plesov in iger. V organiziranem nastopu so prikazovali svoje obvladovanje telovadnih vaj, najrazličnejših plesov, postavili so lutkovni oder, tudi za glasbo so poskrbeli sami – igral je Mali Sonny boy orkester! Na pustno nedeljo popoldne so otroške maškarade prirejala tudi sokolska društva na Taboru. Ravno tako so plesali ob malinovcu in piškotih, le glasba je odmevala iz gramofonov in tudi maskiranje je bilo preprostejše. Zabava je potekala pod nadzorom vodnikov, otroci v starosti od šest do dvanajst let so prihajali sami, brez spremstva staršev, kot je bila to navada pri AKT Atena. V ljubljanskih predmestjih je bila tudi navada, da so se našemljeni otroci sprehajali od hiše do hiše, kjer so zapeli in zaplesali, v zameno pa dobili krofe in potico, le redko denar. Pri pripravi otroških maškarad so sodelovali tudi dijaki, za lastno pa tudi niso bili prikrajšani. Za to je poskrbelo društvo Preporod. V tridesetih letih sta bila organizirana predpustni dijaški ples v veliki dvorani Kazine in maškarada v Areni Narodnega doma, dobički prireditev pa so bili po navadi namenjeni letovanju revnih in bolnih dijakov ob morju. Leta 1934 je bila maškarada Preporoda hkrati tudi plesna vaja ob zvokih popularnega Ronny jazza in pod vodstvom legendarnega plesnega mojstra Jenka. Ta je prirejal tudi pustne plesne vaje, ki jih je večinoma obiskovala prav mladina. Plesni zavod Jenko je popoldanske plesne vaje v Kazini na pustno nedeljo redno spreminjal v »šemado«. (Kučan, 2004)
