Prvi belokranjski vodovod je bil zgrajen leta 1898. Za njegovo izgradnjo so zaprosile občine Črnomelj, Semič in Telč Vrh, saj so kraje pestile hude suše in posledično pomanjkanje vode.
Oskrbovanje iz slabo urejenih vodnjakov, kalov, izvirov, je bilo sporno tudi iz zdravstvenega vidika, saj je bila oporečna voda lahko vir številnih okužb. Vodovod, ki ga je gradilo dunajsko podjetje Wagenfuhrer, je bil zajet na treh izvirih (Blatni izvir, Mlinarjev izvir in Zdrav izvir) v kočevarski vasi Blatnik. Iz rezervoarja na Blatniku je voda tekla po litoželeznih ceveh v rezervoar pri železniški postaji v Kotu. Od tu je en krak tekel proti Črnomlju in drug proti Semiču. Vodovod ni bil speljan v hiše, temveč le na javne pipe v dvajsetih naseljih. Med prebivalstvom ni vzbujal samo navdušenja, temveč tudi pomisleke. Zbali so se, da živina, navajena deževnice iz luž ne bo hotela piti čiste studenčnice.
Slovesna otvoritev vodovoda je bila 11. julija 1898, v spomin katere stoji še danes ob Mlinarjevem izviru obelisk. Vanj je bilo vklesano: »V proslavo petdesetletnice vladanja njih veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožefa I. se je vodovod tu slovesno otvoril in blagoslovil. Občine Črnomelj, Semič, Kot in Petrova vas.« O slovesni otvoritvi so poročali tudi časopisi. Slovenski narod (14. 7. 1898) je zapisal: »Danes ima Bela krajina izvanreden praznik, vršila se je namreč sama slovesna otvoritev vodovoda, kateri bo odslej preskrboval mesto Črnomelj, kakor tudi občino Semič, Kot in Petrovo vas z zdravo pitno vodo. komur je znano koliko so imele te občine trpeti prejšnje časi radi pomanjkanja dobre vode; kdor ve, da mora Semič ob veliki suši mnogokrat umivati in piti z vinom, ker ni imel vode, ta se gotovo ne bo čudil, da so Belokranjci storili vse mogoče, praznovati na ta dan najsijajnejše …« Vodovod ni prinesel olajšanja samo v omenjena naseljih, temveč so v času suš k pipam prihajali po vodo ljudje iz sosednjih vasi, kjer so vodnjaki in izviri presušili
Med prvimi v Beli krajini so dobili vodovod Kočevarji na Planini. Leta 1928 ga je zgradilo podjetje Furlan iz Ljubljane. Voda iz obzidanega studenca je speljana v betonski zbiralnik, ki drži 60 m3. Iz njega je speljana voda v zbiralnik v vasi Planina, poleg katerega so betonska korita za napajanje živine. Voda planinskega vodovoda je bila speljana do vseh hiš v vasi in tako je še danes.
Vse do leta 1956 ni bilo večjih razširitev vodovodnega omrežja, saj so bili zajeti izviri zelo skromni. Po letu 1956 pa je po zajetju Dobličice in Jamnika prišlo do postopnega širjenja vodovodnega omrežja.
Slovesna otvoritev vodovoda je bila 11. julija 1898, v spomin katere stoji še danes ob Mlinarjevem izviru obelisk. Vanj je bilo vklesano: »V proslavo petdesetletnice vladanja njih veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožefa I. se je vodovod tu slovesno otvoril in blagoslovil. Občine Črnomelj, Semič, Kot in Petrova vas.« O slovesni otvoritvi so poročali tudi časopisi. Slovenski narod (14. 7. 1898) je zapisal: »Danes ima Bela krajina izvanreden praznik, vršila se je namreč sama slovesna otvoritev vodovoda, kateri bo odslej preskrboval mesto Črnomelj, kakor tudi občino Semič, Kot in Petrovo vas z zdravo pitno vodo. komur je znano koliko so imele te občine trpeti prejšnje časi radi pomanjkanja dobre vode; kdor ve, da mora Semič ob veliki suši mnogokrat umivati in piti z vinom, ker ni imel vode, ta se gotovo ne bo čudil, da so Belokranjci storili vse mogoče, praznovati na ta dan najsijajnejše …« Vodovod ni prinesel olajšanja samo v omenjena naseljih, temveč so v času suš k pipam prihajali po vodo ljudje iz sosednjih vasi, kjer so vodnjaki in izviri presušili
Med prvimi v Beli krajini so dobili vodovod Kočevarji na Planini. Leta 1928 ga je zgradilo podjetje Furlan iz Ljubljane. Voda iz obzidanega studenca je speljana v betonski zbiralnik, ki drži 60 m3. Iz njega je speljana voda v zbiralnik v vasi Planina, poleg katerega so betonska korita za napajanje živine. Voda planinskega vodovoda je bila speljana do vseh hiš v vasi in tako je še danes.
Vse do leta 1956 ni bilo večjih razširitev vodovodnega omrežja, saj so bili zajeti izviri zelo skromni. Po letu 1956 pa je po zajetju Dobličice in Jamnika prišlo do postopnega širjenja vodovodnega omrežja.
