Del Prežihove ostaline je knjižnici podaril leta 1954 njegov brat Avgust Kuhar. Gre samo za del ostaline, saj je večina rokopisnega gradiva ostala na Prežkem vrhu pri ženi Mariji Kuhar.
Korespondenco je kar nekaj let po pridobitvi (v osemdesetih letih) uredila in popisala knjižničarka Darja Molnar.
Kasneje se popisi niso natančneje urejali ali spreminjali do leta 2010, ko je bibliotekarka Simona Šuler Pandev na novo uredila in popisala vso gradivo, vključno z gradivom, ki še ni bilo vključeno v starejši popis.
V šestdesetih letih sta zbirko preštudirala in pregledala Drago Druškovič in Jože Koruza, ki sta uredila 12 Prežihovih Zbranih del. S Prežihovo zapuščino sta se srečevala tudi Marja Boršnik (Prežihov zbornik, 1957) in profesor Tone Sušnik, ki je leta 1983 uredil Prežihov album.
Prežihova zapuščina obsega gradivo, ki je zbrano:
– v Prežihovi sobi. V njej so zbrana njegova dela, predvsem knjižne izdaje, prevodi njegovih del v številne tuje jezike,dela o njem, dramatizacije njegovih del, scenariji za filme in televizijske drame, posnete po njegovih delih. Poleg tega so v sobi še osnutki za njegov spomenik, kipi, njegova pisalna miza s peresom, črnilnikom in očali ter posmrtna maska in roka. Predstavitev Prežiha je po novi postavitvi oblikovana primernejše za otroke in mladino. Knjižno gradivo je že obdelano v sistemu COBISS.
– gradivo, ki je umaknjeno v rokopise (trezorji). Gre predvsem za korespondenco, pisma in nekaj njegovih rokopisov.
Gradivo je popisano in urejeno.
– fotografsko gradivo pa je shranjeno v posebni zbirki Fototeka.
Zbirka je izrednega pomena tako za lokalno okolje kot tudi na nacionalnem nivoju. Vsako leto poteka sodelovanje z različnimi inštitucijami v okviru Vorančevih dnevov, vseskozi pa tudi sodelovanje s Koroškim pokrajinskim muzejem, ki ima v upravljanju Prežihovo bajto.
Letno nas obišče precejšnje število šolskih skupin iz vse Slovenije, ki imajo v svoj program vključen tudi ogled in vodenje po Prežihovi sobi.
Prežihovemu Vorancu, koroškemu samorastniku, socialnemu realistu in klasiku, je tudi slovenska šola dodelila posebno mesto. Mladim bralcem že od konca druge svetovne vojne približuje in razlaga njegova najboljša dela. Prav tako na osnovnošolci berejo za Prežihov bralno značko.
Po drugi strani pa je rokopisno gradivo varno spravljeno v rokopisnem oddelku kjer je pod posebnimi pogoji na razpolago številnim raziskovalcem, ki so se in se še bodo ukvarjali s Prežihom in njegovim delom.
Med korespondenco so pisma Franu Kotniku, bratoma Avgustu in Alojzu Kuharju, ženi Mariji Kuhar in ostalim sorodnikom ter raznim inštitucijam. V zadnjem času smo odkupili tudi tri rokopise: Iz našega življenja, Od Mokronoga do Pijane gore in Zadnji Volodej.
(Vir: Mrdavšič, Janez. [Kronika Koroške osrednje knjižnice].[Ravne na Koroškem : Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika], [199?]. – interno gradivo)
