Velenje je prvič v svoji kratki zgodovini zaostalo za najnovejšimi arhitekturnimi smernicami, saj se je postmoderno snovanje z vnosom hi-tech arhitekture začelo šele po spremembi družbenega sistema. Titovo Velenje se je preimenovalo nazaj v Velenje, velik dotok priseljevanja se je zaustavil, zaradi pomanjkanja mestnih površin za gradnjo novih sosesk pa se je pozornost načrtovalcev preusmerila v zgoščevanje mestnega jedra. Začela se je tudi celovita prenova dolgo zapostavljenega Starega Velenja.
Mlada arhitekta Nande Korpnik in Edi Vučina sta s pisanjem člankov v Našem času najprej razbila negativne predsodke meščanov in propagirala edinstvenost modernistične estetike Velenja. S potrditvijo njunega urbanističnega načrta se je leta 1994 začela četrta faza razvoja mesta, ki je v veljavi še danes. Z nadgradnjo modernistične zasnove Janeza Trenza sta želela zgostiti mestno jedro, prekinjene mestne predele povezati v logično mestno celoto ter vnovič usposobiti nekoč že vzpostavljen notranji prometni režim. Njun prvi poseg v zaspano mesto je bila odstranitev zelenice in drevja na Cankarjevi cesti ter oblikovanje mestne promenade, ki je prinesla svež mestni utrip. Nato sta na koncu Kidričeve ceste zgradila krožišče z vodometom na sredini. Središče mesta sta zaprla s postavitvijo trgovsko-poslovne stavbe A-Fining pred Delavskim klubom in zdajšnje Upravne enote levo od Galerije. Njunega načrta pa tedanja mestna oblast ni upoštevala v celoti, saj mesto ni pridobilo vnovič vzpostavljenega prometnega kroga, zavrnjena pa je bila tudi predvidena postavitev kulturnega objekta na zelenici, kjer stoji Titov spomenik.
Nov urbanistični načrt je prinesel tudi izrazito izboljšanje odnosa do narave. Industrija je bila v dobršni meri ekološko sanirana z vzpostavitvijo je doslednega nadzora nad vodo in zrakom in izgradnjo centralne čistilne naprave. Obsežna ugrezninska območja so se rekultivirala, ob oživljenih jezerih pa se je razmahnila živahna turistično-rekreacijska dejavnost. Središče mesta je bilo zavarovano kot naselbinska dediščina, širjenje mesta je bilo končano.
Leta 1999 je Velenje pridobilo naziv najbolj urejenega evropskega mesta s certifikatom za doseženo odličnost kot edino urejeno in cvetoče rudarsko mesto v Evropi.
