Čeravno so najstarejše fotografije in razglednice Rogatca, ki jih predstavljamo v tej objavi, nastale v obdobju med 1890 in 1921, zgodovina Rogatca sega veliko dlje v preteklost.
Ostanki novoodkrite prazgodovinske naselbine na pobočju Donačke gore potrjujejo, da je bilo območje naseljeno že vsaj v začetku železne dobe. Naključne arheološke najdbe rimskodobnih novcev (3. – 4. stol.), fibul, dveh kamnitih sarkofagov in votivnih kamnov pričajo, da je bil Rogatec z okolico poseljen tudi v antiki. Naselje namreč leži ob nekdanji tlakovani rimski cesti, ki je nekoč skozi Rogatec in ob vzhodni strani Donačke gore skozi Žetale vodila proti Ptuju. Ostanki rimske ceste so bili pod Donačko goro vidni še v 19. stoletju.
V ohranjenih zgodovinskih virih se Rogatec prvič omenja leta 1130 kot »Purch von Rohacz« (listina kralja Lotarja III.), kasneje tudi v različicah Roas (1130), Rohats (1207), Rohates (1254) idr. Prva omemba gradu Rogatec s 600 podložnimi kmetijami sega v leto 1192, vendar je bil najverjetneje zgrajen že konec 11. stoletja. Pod rogaškim gradom se je na križišču pomembnih poti razvil »cvetoč« srednjeveški trg, v pisnih virih prvič omenjen leta 1283.
Pisni viri 14. in 15. stoletja Rogatec občasno omenjajo celo kot obzidano mesto. V nemirnem 15. stoletju je bil trg že obdan z obzidjem, skozi katero je vodilo vsaj dvoje vrat, okrašenih s krilatima zmajema, izklesanima iz peščenjaka. Leta 1550 je trg pridobil pravico do tedenskega in treh letnih sejmov.
V 15. in 16. stoletju so Rogatec večkrat izropale in požgale ogrske in turške (leta 1476, 1532) vojske, v letih 1646 do 1652 je naselje večkrat prizadela kuga (182 gospodinjstev v Rogatcu in okolici), leta 1782 pa so rogaška polja opustošile kobilice. Obsežna požara v 18. stoletju sta docela uničila trške hiše (z izjemo kleti), zato današnje stavbe datirajo v čas po letu 1800.
Povzeto po: Stopar, 1976; Erjavec, 1985; Otorepec, 1996.
