Ormož, mesto pod obronki Slovenskih goric, je zrastlo v srednjem veku na terasi nad Dravo, na meji med nekdanjim nemškim cesarstvom in Ogrsko. Utrjen grad so v 13. stoletju postavili gospodje Ptujski zaradi obrambe meje z Madžari. V njihovi posesti je ostal do leta 1438, ko je rodbina izumrla. V kasnejših stoletjih se je v gradu menjalo veliko lastnikov, ki so tako ali drugače vplivali na podobo gradu in njegove bližnje okolice.
Leta 1908 je lastnik gradu postal Wilhelm Wurmbrand-Stuppach (1884–1914), prvi mož Irme Pongratz (1886–1970), potomke bogate plemiške družine. Zadnja zasebna lastnica ormoškega gradu in grajske posesti je bila grofica Irma Wurmbrand-Georgievits (roj. Pongratz). V gradu je živela do konca 2. svetovne vojne, ko ji je nova jugoslovanska oblast v postopku nacionalizacije vso premoženje odvzela. Irma in njen drugi mož Guido Georgievits de Apádia (1882–1963) sta se morala takrat iz gradu izseliti.
V prispevku na kratko predstavljamo življenjsko zgodbo zadnje ormoške grofice in nekaterih članov njene družine. Prispevek je nastal na podlagi dokumentacije, ki jo hranijo Zgodovinski arhiv na Ptuju, Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož in zasebni arhiv družine Wurmbrand-Stuppach ter ustrezne literature in ustnih pričevanj domačinov, ki se grofice še dobro spominjajo.
