»Južni dostop do te gorske skupine varuje Kamnik, ‘srečno mesto, starodavno človeško gnezdo, spleteno v naročju alpskega sveta … z edinstvenimi panoramskimi pogledi, ki te mamijo povsod, kamorkoli stopiš v mestu samem in v njegovi okolici.’«
(Tine Orel, iz knjige Toneta Cevca, Velika planina: življenje, delo in izročilo pastirjev, DZS 1972, str. 9)
Ob koncu 19. stoletja in vse do prve svetovne vojne, je bil Kamnik znano in priljubljeno kopališko in zdraviliško središče. Po prvi svetovni vojni, ko je Kamnik izgubil položaj znanega izletniškega in zdraviliškega mesta, se je Tujsko prometno društvo trudilo to vlogo obuditi prav z izdajanjem razglednic. (vir: Pozdrav z Gorenjske: zbirka starih razglednic, Gorenjski muzej, 2010; prispevek mag. Zore Torkar, Zgodovina izdajanja razglednic na Kamniškem, str. 79, 80)
Panoramske razglednice Kamnika se, posebej po letu 1905, začnejo zelo pogosto izdajati. Prav zaradi prelepega panoramskega pogleda na Kamniške Alpe, se je prijela krilatica »Kamnik, mesto v naročju planin« (vir: Aleksander Sarnavsky, Mesto pod Malim gradom:Kamnik v starih podobah, Založba LB HIPO, Ljubljana 1996, str. 244)
