pesnik, pisatelj, dramatik, publicist, esejist, kritik, prevajalec, uslužbenec
5. 7. 1900, Črnomelj – 24. 8. 1942, Pugled pri Starem Logu
»Spoznal sem, da je vendar najvišje po katerem stremim jaz, to troje: poezija, slikarstvo, glasba. To so tri najvišje, rekel bi glavne umetnosti.«
Miran Jarc, Pisma Mirana Jarca Božidarju Jakcu, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Mapa CCCXL, Ms 193, II, št. 1, 17. 3. 1916.
Miran Jarc je recitiral svoje pesmi na literarnem večeru v novomeškem Narodnem domu in občinstvo fasciniral s svojo postavo, glasom in vsebino pesmi. Novomeška gimnazija je bila kalilnica izobražencev in poznejših akterjev novomeške pomladi. Vzdušje med mladimi v teh letih je kasneje Miran Jarc opisal v romanu Novo mesto, po katerem je posnet film Veter v mreži.
Jarčev oče je bil državni uradnik, zato se je družina večkrat selila. Po končani gimnaziji v Novem mestu je Jarc nadaljeval šolanje v Zagrebu in Ljubljani, kjer je študiral slavistiko, francoščino in filozofijo. Študija ni dokončal. Kasneje se je preživljal kot bančni uslužbenec. Z ženo in hčerkama je živel na Krtini pri Dobu in v Ljubljani.
Na literarno ustvarjanje Mirana Jarca sta zelo vplivala zgodovinsko obdobje z dvema vojnama in njegova psihična narava. Poleg romana Novo mesto je izdal tri pesniške zbirke: Človek in noč (1927), Novembrske pesmi (1936) in Lirika (1940). Pisal je tudi otroške pesmi in dramska dela. Veliko je prevajal iz francoščine, nemščine in ruščine.
