Po osvoboditvi je že leta 1946 nadaljevalo kulturno izročilo DPD »Svobode« Guštanj Sindikalno kulturno-umetniško društvo (SKUD) »Svoboda«. Leta 1952 se je preimenovalo v Delavsko prosvetno društvo (DPD) SVOBODA »Prežihov Voranc« Ravne na Koroškem. Zvesti ljubitelji so domačemu društvu vseskozi dajali moč za zdravo rast, ki se je potrdila v množičnosti in uspehih, ki so jih nekdanje in sedanje skupine kulturnega društva požele doma, širom po domovini in zunaj njenih meja. V kroniki bomo najprej predstavili nekdanje skupine našega društva, ki so delovale v 50. in 60. letih 20. stoletja.
Mladinski harmonikarski orkester
Leta 1952 so v društvu ustanovili mladinski harmonikarski orkester. Marsikatero kulturno prireditev v kraju so popestrili mladi harmonikarji, ki jih je vodil Franc Metelko, a v začetku šestdesetih let se je tudi ta simpatična sekcija umaknila iz kulturnega življenja našega kraja.
Mešani in moški pevski zbor »Svobode«
Mešani in moški pevski zbor ravenske »Svobode« so ustanovili leta 1953. Zborovodja mešanega zbora je bil Alojzij Satler, moškega pa je vodil Viktor Krivec. Oba zbora sta se predstavila domačemu občinstvu že leta 1954 na koncertu v Titovem domu. Koncert je trajal več kot dve uri in so se ga na Ravnah še dolgo spominjali. Žal pa sta oba zbora hitro doživela krizo, saj je moški zbor leta 1955 nastopil samo še dvakrat, nato pa sta do leta 1956 oba zbora popolnoma zamrla.
Tamburaški okester
Leta 1954 so v društvu obnovili tamburaški orkester, ki je bil razpuščen pred 23 leti. Zbor je na začetku štel 22 članov, njegov predsednik je bil Ivo Dretnik, zborovodja pa Maks Viternik. V šestdesetih letih so ravenski tamburaši doživeli enako usodo kot oba pevska zbora.
Ponovna ustanovitev mešanega pevskega zbora
Leta 1957 je prišel na Ravne za ravnatelja nižje glasbene šole Josip Petrun in kmalu navezal tudi stik z ravenskim kulturnim društvom. Pod njegovim vodstvom je začel hitro in uspešno delovati mešani pevski zbor, ki je nastopal skoraj osem let in po nekaterih odmevnih nastopih prenehal delovati s Petrunovim odhodom z Raven na Koroškem.
Ženski komorni pevski zbor
Josip Petrun se ni zadovoljil le z uspešnim delovanjem mešanega pevskega zbora, ampak je leta 1958 ustanovil še komorni pevski zbor, ki je bil »glasovno dobro izbran«, saj smo »z glasovnim oblikovanjem kvalitetnih glasov v sopranih in altih dosegali lepe pevske uspehe.«9 Komorni pevski zbor je uspešno nastopal po Mežiški dolini in po vsej Sloveniji. 8. junija 1964 je odmevno koncertiral v Ptuju skupaj s Koroškim oktetom. Časopis Tednik je koncertu namenil precejšnjo pozornost, saj je zapisal, da 15-članski ženski komorni zbor, ki se je predstavil z umetnimi in narodnimi pesmimi, odlikuje glasovno bogastvo v prvih in drugih sopranih, kakor tudi v prvih in drugih altih.10 Ko se je Josip Petrun leta 1965 poslovil od Raven na Koroškem, je ugasnil tudi komorni ženski pevski zbor, ki je na koncu štel že kar 20 članic.
Vseskozi je bila pri društvu močna tudi godbena sekcija pod vodstvom Jožka Hermana. Ta sekcija ni razpadla, ampak se je razrasla v novo kvaliteto, ki jo že dolga leta poznamo kot Pihalni orkester železarjev Ravne.
Tudi Ljudska univerza je bila s svojimi uspešnimi predavanji v tistih letih izobraževalno gibalo kraja. Leta 1960 se je preimenovala v Delavsko univerzo, ki jo je vzela pod svoje okrilje Skupščina občine Ravne na Koroškem.
DPD »Svoboda« je dolgo imela pod svojim okriljem še ravensko ljudsko knjižnico, ki jo je uspešno vodil Jožko Herman.
Tudi Kino podjetje Ravne je bilo v 50. letih v upravi našega delavsko prosvetnega društva, ki je po najboljših močeh skrbelo, da je ustreglo ljubiteljem celuloidnega traku.
Omeniti moramo še poskus oživitve risarskega krožka in lutkovne sekcije, ki pa nista vzbudila dovolj javnega interesa in sta hitro zamrla.
_______________
9Pismo Josipa Petruna Justini Petrač z dne 24. 6. 1981. (Rokopisni oddelek KOK)
10Koncert ženskega komornega zbora in Koroškega okteta. Tednik (12. 6. 1964), str. 4.
