Prežihov Voranc se tako spominja začetkov:
»Guštanjski fužinarji so že leta 1920 ustanovili svoje prosvetno društvo, svojo ‘Svobodo’, ki je delovala vse do prihoda Hitlerja v Jugoslavijo leta 1941. Od takrat so imeli svojo knjižnico, ki je postala sčasoma ena največjih podeželskih knjižnic, saj je štela okrog 5.000 knjig. ‘Svoboda’ je imela tudi svoj dramski odsek, ki pa ni mogel redno delovati zaradi velikih težkoč. ‘Svoboda’ ni imela lastne dvorane in tudi ne lastnega odra in si je vse morala izposojati pri drugih društvih.«1
Gledališke predstave Svobode so bile zato najprej v »ruski baraki« pri železarni, pri Lečniku v trgu in nazadnje na Petračevem vrtu ob Meži. Delo DPD Svoboda je bilo zelo razgibano. Društvo je imelo dramatski odsek, godbeni odsek, tamburaški odsek, pevski zbor, telovadni odsek in knjižnico (Malgajeva knjižnica).
Prežihov Voranc je z dopisovanjem v slovenske časopise skrbel, da so o uspešnem delu guštanjske Svobode čitali tudi izven lokalnih meja, bil pa je tudi tajnik in zapisnikar društva in so vsi zapisniki do 9. 2. 1924 pisani z njegovo roko in overjeni z njegovim podpisom.2
Vsi društveni člani so bili zelo prizadevni, zato se je razvilo živahno tekmovanje med njimi ter sokoli, Pevskim in godbenim društvom Guštanj in Katoliškim prosvetnim društvom na vseh kulturnih področjih. Dramatski odsek je v teh letih uprizoril naslednje igre: Kovačev študent – spevoigra v treh dejanjih + Če sta dva … – burka v enem dejanju (19. 9. 1920)3, Kralj na Betajnovi (1922), Bobrov kožuh (1923), Babilon (20. 1. 1924)4, Nebesa na zemlji (1. 5. 1924)5, Vdova Rošlinka (1. 5. 1925), drama Mati (1. 11. 1925), Žrtve (okoli 1926), Trije vaški svetniki6 (27. 12. 1931). Prof. Alojz Krivograd omenja burko Zdravnikov strežnik (4. 2. 1934), od 1931–1935 pa še igre Rdeče rože Jožeta Moškriča, Rdečo kri (avtor domačin Alojz Petek), Kakršen gospod takšen sluga in Na ogledih7. Prežihov Voranc piše v Obzorniku, da so igrali tudi Cankarjeve Hlapce, Gogoljevo Ženitev in Finžgarjevo Razvalino življenja8, a ne navaja letnic uprizoritev. To pa je že bil čas, ko je na Koroškem zatlela revolucionarna iskra, saj je Lovro Kuhar skupaj s somišljeniki ustanovil
1. maja 1920 prvo partijsko celico in so mnogi prvi pobudniki in člani DPD »Svoboda« Guštanj morali že leta 1926 v ilegalo, se vključili v različne stranke in tam naprej širili svoje svobodomiselne ideje.
_______________
1Prežihov, Voranc: Kralj na Betajnovi v Dobrijah. Obzornik 1948, str. 63.
2Trdo vezan zvezek velikega formata z naslovom Zapisnik sej in občnih zborov »Svobode« v Guštanju hrani Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika v svojem rokopisnem oddelku.
3Kuhar, Lovro: Guštanj-Ravne, Koroško. Rdeči prapor, 15. 9. 1920, str. 2.
4Kuhar, Lovro: Guštanj. Glas svobode, 31. 1. 1924, št. 6, str. 2.
5Iz zapiskov nekdanje »Svobode« na Ravnah. Koroški fužinar, št. 1-3 (26. 2. 1953), str. 9.
6Osojnik, Miroslav: Gledališka dejavnost v Mežiški dolini od prvih znanih začetkov do leta 1941. V: Koroški fužinar 1991, št. 2, str. 20-26.
7Krivograd, Alojz: Kratek oris delovanja delavskih kulturnih društev Svobod v Mežiški dolini od 1929. do 1935. leta. V: Koroški fužinar št. 4 (25. 11. 1976), str. 17-25.
