Kolomonov žegen ali Kolomonove bukve, te skrivnostne, čarovniške bukve, zbujajo med ljudmi že stoletja neko posebno mističnost. Kot jo razloži Slovar slovenskega knjižnega jezika besedna zveza Kolomonov žegen pomeni po ljudskem verovanju knjigo, s katero se da čarati, vedeževati.
Gre za eno izmed praznovernih knjig, ki je nastala iz posameznih listov in odstavkov, ki so krožili v prepisih med ljudstvom ob zatonu slovenskega protestantskega tiska in so jih prepisovali bukovniki. Kolomonov žegen naj bi bil prvič tiskan okoli leta 1750, drugič pa kar nekaj let kasneje in sicer okoli 1830.
Kolomonove bukve so poleg Duhovne brambe med ljudstvom veljale kot blagoslov na potovanjih in zaščito proti ognju; njihova vsebina varuje pred tatovi, nevihtami, kroglami, čarovnicami, divjim ognjem, božjastjo. Varuje pa tudi živino, saj je Kolomon zavetnik živine. V Kolomonovem žegnu se poleg obrambnih “žegnov” nahajajo tudi razni zagovori. V njem najdemo npr. zagovor proti kačjemu piku, rotenje ter navodila, kako klicati duhove, dvigati zaklade in si od raznih svetnikov ali duhov pridobiti denar.
