Staretov trg 11
Hiši na osrednjem šmarskem trgu je značaj narekoval trgovski utrip lastnikov. Njen prvi lastnik in tudi graditelj, Josip Jaklič, ji je pridal še uporabna gospodarska poslopja, ki pa jih danes ni več.
Po navedbah ljubiteljske šmarske kronistke, popisovalke utripa,življenja in dogajanja v Šmartnem, Lojzke Groznik, je bil Jaklič svobodnjak in najbogatejši občan v šmarski dolini.
Dogajanje v Jakličevi hiši je raziskoval tudi zgodovinar Tadej Čopar; podatke povzemamo po njegovi magistrski nalogi:
V 19. stoletju je trgovec Jaklič prodajal prehrano, tekstil in poljske pridelke, ki jih je nabavljal pri kmetih.
Okrog leta 1895 je Jaklič prodal trgovino Vodopivcu in ta naprej Slavincu. Večji del Slavinčevega poslopja ter zemlje je pozneje kupil Arko, ki je hišo in zemljišče prodal Kmetijski zadrugi. Ta je poslovala kot delniška družba ter imela poslovodjo in upravni odbor (kmetje in duhovnik).
»Kmetska nabavna in prodajna zadruga« je pričela redno poslovati januarja 1920, Slavinčevo hišo in trgovino z inventarjem vred je pa kupila 22. 2.1924. Gostilno je prevzela 1. aprila, trgovino pa 1. junija.
16. 12. 1924 je potekalo praznovanje petletnice obstoja Kmetijske zadruge. 27. 6. 1925 je bila ustanovljena mlekarna kot del Kmetijske zadruge. Leta 1925 je bilo zapisano, da ima Kmetijska zadruga 293 članov.
V vizitacijskem poročilu iz druge polovice dvajsetih let je zapisano, da naj bi ljudstvu služila tudi »Kmetijska zadruga, ki ima v lastni hiši prodajalno, gostilno, mlekarno in lesni oddelek z 9 uslužbenci«. Leta 1930 so ukinili mlekarno in sirarno, zadnji mlekar pa je bil Franc Poglajen.
Po prvi svetovni vojni je Kmetijska zadruga kupovala tudi les in ga nato prodajala. Trgovci so bili tudi sponzorji raznih prireditev (npr. gledališke igre, telovadni nastopi itd.). Največji sponzor je bila Kmetijska zadruga, ki so jo ustanovili z namenom, da bi finančno pomagala Orlom in Katoliškemu prosvetnemu društvu. Kmetijska zadruga Šmartno, pod katero sta v obdobju med obema vojnama spadala tudi Podšentjur in Breg, je v uk jemala predvsem kmečke otroke.
V Jakličevi hiši je delovala Kmečka hranilnica in posojilnica ter Kmetijska zadruga, ustanovljena leta 1919.
Šmarska narodna čitalnica je že ob ustanovitvi 1872 dobila svoje prostore v hiši bogatega trgovca Josipa Jakliča. Ta stoji pri cerkvi, v njej pa se danes nahajajo prostori KGZ Litija. Odprto ostaja vprašanje, kaj se je s čitalnico godilo po letu 1900, ko se je Josip Jaklič, eden njenih glavnih mecenov, za stalno preselil v Ljubljano. Njegova hiša je potem prešla v druge roke, ni pa znano, če je čitalnica v njej še vedno obdržala svoje prostore
(Jernej Kotar: Čitalništvo v Šmartnem pri Litiji).
Pred svetovno krizo, leta 1930, je bila na dvorišču lepo urejena mlekarna s sirarno. Po ukinitvi mlekarne je bila tu do druge svetovne vojne sušilnica sadja.
Gostilno v tej stavbi so vodili starši pisatelja Slavka Gruma, nato Julka Kajtna, Rezka Gradišek in zadnja Ivanka in Janez Hostnik.
Jakličeva hiša je danes t. i. poslovno-stanovanjski objekt. V pritličju je samopostrežna živilska trgovina KGZ Litija, v nadstropju pa je stanovanjski del. S svojo podobo izpričuje premožnost svojega prvotnega lastnika in graditelja. Hiša je del živahnega šmarskega dogajanja, h kateremu dobršen del s svojo trgovsko dejavnostjo prispeva tudi sama.
