Ko govorimo o gozdovih in Humu, je treba najprej poudariti, da ima gozdnatost Huma oz. poraščenost, ki se nam danes kaže ob pogledu nanj, kratko zgodovino. Na prvih znanih upodobitvah Huma iz 17. st. vidimo namreč golo vzpetino nad Laškim, danes pa je situacija povsem nasprotna. O kratki zgodovini gozda na tem hribu priča tudi odsotnost vsakršnih gozdarskih kronik, pogozditvenih načrtov in druge gozdarske dokumentacije, vezane na Hum – čeprav ima slovensko gozdarstvo izredno tradicijo in je s tovrstnimi dokumenti pokrit domala vsak košček slovenskega gozda.
Gozdar Dušan Debenak poudarja, da je Hum poraščal od spodaj navzgor, najprej z grmovnicami, nato s pionirskimi drevesnimi vrstami (breza, trepetlika). Po zadnjem obdobju požarov na Humu v 19. st. in v začetku 20. st. se je v urejanje gozdnih razmer intenzivno vključil človek – gozdar. Območje je pogozdoval najprej z borovci, potem pa predvsem s smrekami, ki so za to območje tujek (slovenski gozd bi, če bi se razvijal sam, vseboval le 8 % smrek, danes je ta odstotek veliko večji). Če bi pogozdovali dandanes, ko velja paradigma vnašanja avtohtonih vrst, bi bila gozdna razglednica Huma precej drugačna, s prevladujočima borom in brezo.
Pri mnogih funkcijah, ki jih ima gozd, seveda najprej pomislimo na tisto ekonomsko – pridobivanje lesa. Ta na Humu nikoli ni bila poudarjena, razen do neke mere v spodnjem delu. Zaradi strmega in težko dostopnega območja niso bile nikoli urejene transportne poti, ki so seveda osnova za ”izkoriščanje gozda”.
Hum s svojim gozdom pa opravlja številne trajnejše funkcije, ki so javna dobrina:
– je pomemben ekosistem za bogastvo rastlinskega in živalskega sveta
– je izredno priljubljena pohodniška točka ter simbol Laškega in ”laščanstva”
– Laško ščiti pred vetrom in
– varuje pred erozijo tal.
V laški občini je več kot 60 % površja prekritega z gozdom. V zavarovano območje Natura 2000 sta uvrščeni le pogorji Kopitnika in Kozjega. Tudi za Hum bi bila zaradi njegovega pomena, ki ga na tem mestu orisujemo, potrebna neka oblika pravnoformalnega varstva. Trenutno je npr. v spodnjem delu Huma več kot 100 individualnih lastnikov, ki bi ob ekonomskem interesu lahko povsem spremenili (gozdno) podobo Huma.
Le-to pa bi lahko spremenil tudi kakšen večji požar, saj je Hum precej požarno ogrožen, pojasnila o tem pa so v posnetku dela predavanja Dušana Debenaka z večera v Knjižnici Laško junija 2006.
