Glavna ulica - Fő utcza (danes Slovenska)

Glavna ulica kot najdaljša ulica v Soboti se je konec 19. stoletja ponašala s sprehajališčem med košatimi kostanji ob robu Szapáryjevega parka in manjšimi trgovinami. V tem času je tudi že začela spreminjati svojo značilno vaško podobo v vse bolj urbano. Nastajati so namreč začele številne zgradbe s pridihom sodobne arhitekture kot na primer Murskosoboška hranilnica, Hranilnica južnega dela Železne županije, Evangeličanska cerkev, Bölcseva lekarna, hotela Dobrai in Central itn. Prav tako se je v tem času izoblikoval sloj premožnih trgovcev, bankirjev, lekarnarjev, zdravnikov in advokatov. Na sredi ulice, kjer se je tudi stikala z nekdanjim Glavnim trgom (dan. Trg zmage) pa se je kot ostanek nekoč globokega obcestnega jarka še dolgo zatem bohotila velika jama – kasneje je na tem mestu nastalo osrednje mestno križišče.
Do danes je bila Glavna ulica večkrat preimenovana. Po prvi svetovni vojni jo je nova jugoslovanska oblast preimenovala v Aleksandrovo ulico, leta 1941 je postala Hortyjeva, po drugi svetovni vojni Titova, z nastankom samostojne države pa je bila preimenovana v Slovensko ulico. Na tej ulici se že vrsto let tradicionalno prirejata “Trejzino senje” 15. oktobra in “Mikloševo senje” 6 decembra.

Literatura:
Kuzmič, Franc. Murska Sobota skozi čas. V Petrowitsch M. in Weitlaner S. (ur.). Signal 2008/2009, str. 158-163.
Mataj, Janez in Štraus, Saša. Murska Sobota nekoč in danes (2. razširjena izdaja). Murska Sobota: Franc-Franc, 2013.